OSNUTEK · 31. 10. 2026 Stran se sproti dopolnjuje. Uvrstitve so modelske, opisi še niso pregledani.
AI8 · Ljudje · osnutek R7

Top ljudje skozi ves čas

Dvajset področij človeškega delovanja, na vsakem seznamu 25 oseb. Znanost je razdeljena na pet podpodročij: fiziko, astronomijo, kemijo in vede o Zemlji, biologijo in ekologijo ter matematiko. Posebno, 21. področje so Zloglasni; ta seznam je opomin, ne čast. Mesta so skupek odgovorov 15 jezikovnih modelov, ki so skupaj predlagali 1955 različnih oseb. Pri vsaki osebi so letnice, en stavek o tem, zakaj je pomembna, in ključni trenutek, od koder lahko začnemo pot. Vsako področje razen Zloglasnih ima pod seznamom še zložen seznam desetih, ki so največ prispevali človeštvu, a jih seznam popularnosti ni zajel. Pod njim je še zložena skupna ocena vseh teh oseb: »Največ prispevali«. Pri Zloglasnih je razporeditev po obsegu škode.

Kdo je odločil kaj: pobuda, razdelitev na področja in odločitev, da osnutek gre na splet takoj in se sproti dopolnjuje, so BD-jeve. Uvrstitve so modelske. Izvirne opise, letnice in ključne trenutke je napisal Claude; BD jih še ni pregledal. Top 50 izumiteljev z utemeljitvami je pripravil GPT v razpravi z BD, ki je potrdil objavo. Top 50 izumiteljev · Metodologija Kako je seznam nastal

Novost R7: Izumitelji in inženirji so prvo prikazano področje, z odprtim seznamom »Največ prispevali · Top 50«. Popularnost in prvotni dopolnilni seznam ostajata zložena pod njim.

01 · Področje

Izumitelji in inženirji

Tehnični izumi, naprave in stroji, tisk, energetika, elektrotehnika, promet, komunikacije, vesoljska tehnika; računalniki sodijo v računalništvo, gradnje med arhitekte in graditelje.

Največ prispevali · Top 50 presoja GPT · 1. 11. 2026

Top 50 po pospeševanju praktičnega tehnološkega razvoja: od izuma do proizvodnje, infrastrukture in naslednjih tehnologij. Vrstni red in utemeljitve je pripravil GPT v razpravi z BD; BD je 1. 11. 2026 potrdil objavo. Tesno skupni dosežki imajo izenačena mesta; vseh 50 zapisov predstavlja posameznike.

Metodologija in viri pod seznamom

  1. Johannes Gutenberg

    Uveljavitev tiska s premičnimi kovinskimi črkami v Evropi je pocenila razmnoževanje znanja in pospešila učenje, znanost ter nadaljnje izumljanje.

  2. James Watt

    Z bistveno varčnejšim parnim strojem in njegovim razvojem za industrijsko uporabo je pospešil širjenje strojne proizvodnje.

  3. Alessandro Volta

    Zanesljiv vir stalnega električnega toka je odprl pot eksperimentiranju, elektrokemiji in razvoju električnih naprav.

  4. Thomas Newcomen

    Praktično uporabljan parni stroj je izboljšal odvodnjavanje rudnikov ter vzpostavil tehnične izkušnje in industrijsko osnovo za nadaljnji razvoj parne energije.

  5. Nikola Tesla

    Večfazni sistemi in indukcijski motor so pomagali spremeniti elektrifikacijo v široko uporabno industrijsko pogonsko infrastrukturo, z učinki daleč prek samih motorjev.

  6. Henry Maudslay

    Natančna obdelava in izdelava vijakov sta izboljšali ponovljivost strojnih delov: boljša orodja so omogočala izdelavo vedno boljših strojev.

  7. Henry Bessemer

    Pospešil je množično in cenejšo proizvodnjo jekla, s posledicami za železnice, stroje, gradnjo in industrijsko opremo.

  8. Charles Algernon Parsons

    Parna turbina je pomembno izboljšala možnosti velike proizvodnje elektrike in hitrega ladijskega pogona.

  9. Abraham Darby I

    Uporaba koksa pri taljenju železa je bila pomemben začetni korak k razširitvi železarstva in materialni osnovi industrializacije.

  10. Mihail Dolivo-Dobrovolski

    Praktični trifazni motorji in sistemi so pospešili zanesljivo uporabo izmenične elektrike za prenos energije in industrijske pogone.

  11. Carl von Linde

    Industrijsko hlajenje ter utekočinjanje in ločevanje plinov so razširili možnosti prehranske industrije, kemije, metalurgije in drugih panog.

  12. Thomas Edison

    Povezal je uporabne svetilke, proizvodnjo elektrike, distribucijo in poslovno izvedbo v delujoče sisteme ter pospešil zgodnjo elektrifikacijo.

  13. Joseph Whitworth

    Standardizacija navojev, merjenje in natančna obdelava so zmanjšali težave pri izdelavi, sestavljanju in popravljanju strojev.

  14. John Wilkinson

    Natančno vrtanje valjev je pomagalo odpraviti pomembno proizvodno omejitev parnih strojev in izboljšalo izdelavo težke opreme.

  15. Richard Trevithick

    Visokotlačni parni stroji so povečali moč glede na velikost in odprli dodatne možnosti za premične stroje ter železniški pogon.

  16. Charles K. Kao

    S sodelavci je pokazal pot do optičnih vlaken z majhnimi izgubami in usmeril razvoj infrastrukture za množični prenos podatkov.

  17. Bryan Donkin

    Industrijska izvedba neprekinjene izdelave papirja je povečala njegovo dostopnost ter podprla tisk, izobraževanje in poslovno komunikacijo.

  18. Ottó Bláthy

    Soustvarjalec sistema transformatorjev ZBD, ki je pomagal povezati učinkovit prenos elektrike z uporabno lokalno oskrbo.

  19. Károly Zipernowsky

    Soustvarjalec sistema ZBD: transformatorji in vzporedno napajanje so prispevali k razvoju uporabnih izmeničnih omrežij.

  20. Miksa Déri

    Soustvarjalec sistema ZBD, pomembnega za razširljivo oskrbo več porabnikov z izmenično elektriko.

  21. Lee de Forest

    Triodna elektronka je postala pomembna osnova elektronskega ojačevanja ter razvoja radia, telefonije, merilnih naprav in zgodnje elektronike.

  22. Edwin Howard Armstrong

    Regenerativni in superheterodinski sprejem ter frekvenčna modulacija so izboljšali občutljivost, uporabnost in kakovost radijskih povezav.

  23. Cai Lun

    Tradicionalno pripisani prispevek k izboljšanju in širjenju papirja ima velik pomen za prenos znanja; osebna atribucija ostaja precej negotova.

  24. Samuel Crompton

    Predilni stroj spinning mule je združil kakovost preje z večjo produktivnostjo in pospešil razvoj tekstilne industrije.

  25. George Stephenson

    Razvoj uporabnih lokomotiv in železniških sistemov je pospešil pretok surovin, izdelkov in ljudi ter povezovanje trgov.

  26. Nikolaus Otto

    Praktični štiritaktni motor je razširil možnosti kompaktnega pogona ter podprl razvoj vozil in številnih delovnih strojev.

  27. Rudolf Diesel

    Učinkovit kompresijski motor je pomembno vplival na tovorni promet, ladjarstvo, težko mehanizacijo in lokalno proizvodnjo elektrike.

  28. Charles Goodyear

    Vulkanizacija je izboljšala uporabnost in obstojnost gume za tesnila, jermene, pnevmatike ter druge industrijske sestavne dele.

  29. Paul Héroult

    Elektrolitska proizvodnja aluminija in razvoj električne peči sta razširila možnosti dostopnih kovin ter njihove industrijske uporabe.

  30. Charles Martin Hall

    Neodvisni razvoj elektrolitskega postopka in njegova industrializacija sta pomagala spremeniti aluminij v široko uporaben konstrukcijski material.

  31. Sidney Gilchrist Thomas

    Postopek, razvit z Gilchristom, je omogočil uporabo fosfornih rud pri izdelavi jekla in razširil industrijsko surovinsko osnovo.

  32. Joseph Marie Jacquard

    Upravljanje tkanja s preluknjanimi karticami je pospešilo izdelavo kompleksnih vzorcev in pokazalo uporabnost programiranega krmiljenja strojev.

  33. Friedrich Koenig

    Mehanizirani tisk je povečal hitrost in obseg tiskanja ter podprl širjenje časopisov, knjig in množičnega obveščanja.

  34. Joseph Bramah

    Hidravlična stiskalnica je razširila možnosti uporabe velikih nadzorovanih sil v proizvodnji in predelavi materialov.

  35. Wilbur Wright

    Skupaj z Orvillom je povezal aerodinamiko, pogon in nadzor v praktičen sistem motornega letenja.

  36. Orville Wright

    Skupaj z Wilburjem je razvil obvladljivo motorno letalo in postopke preizkušanja, pomembne za nadaljnji razvoj letalstva.

  37. Alexander Graham Bell

    Razvoj uporabnega telefona je pospešil neposredno sporazumevanje na daljavo ter koordinacijo gospodarstva in vsakdanjih dejavnosti.

  38. Guglielmo Marconi

    Brezžično telegrafijo je razvil v uporabne komunikacijske sisteme, posebej pomembne za povezovanje ladij in oddaljenih krajev.

  39. Samuel Morse

    S sodelavci je prispeval k uporabnemu električnemu telegrafu in kodiranju sporočil, kar je močno pospešilo prenos informacij.

  40. John Harrison

    Razvoj natančnih pomorskih ur je pokazal praktično pot do določanja zemljepisne dolžine in izboljševanja oceanske navigacije.

  41. Theodore Maiman

    Prvi delujoči laser je odprl novo eksperimentalno in tehnološko pot za natančne meritve, obdelavo materialov ter poznejše aplikacije.

  42. Willis Carrier

    Nadzor temperature in vlage je izboljšal zanesljivost proizvodnih procesov ter razširil možnosti uporabe stavb in občutljive opreme.

  43. Leo Baekeland

    Bakelit je pospešil uporabo sintetičnih materialov, posebej pri električni izolaciji in množični izdelavi obstojnih sestavnih delov.

  44. Shuji Nakamura

    Razvoj učinkovitih modrih LED je prispeval k praktični beli svetlobi LED in velikemu izboljšanju učinkovitosti razsvetljave.

  45. Isamu Akasaki

    Ključni prispevki k materialom in delovanju modrih LED so pomagali odpreti pot novi generaciji svetlobnih virov.

  46. Hiroshi Amano

    Ključni postopki rasti kristalov in razvoja materialov za modre LED so prispevali k njihovi praktični izvedljivosti.

  47. Frank Whittle

    Razvoj turboreaktivnega pogona je prispeval k hitrejšemu letalstvu ter nadaljnjemu razvoju plinskih turbin in njihove proizvodnje.

  48. Frank Julian Sprague

    Praktični električni pogoni in tramvajski sistemi so pospešili elektrifikacijo mestnega prometa ter uporabo električnih motorjev.

  49. Chester Carlson

    Kserografija je pocenila in poenostavila kopiranje dokumentov ter pospešila širjenje informacij v pisarnah, šolah in raziskovanju.

  50. Gustaf de Laval

    Centrifugalni separator in razvoj hitrih parnih turbin sta povečala produktivnost predelave hrane in razširila možnosti turbinskih naprav.

Metodologija · pospeševanje razvoja

To je nova kvalitativna presoja GPT. Razvrstitve ne predstavlja povprečje prejšnjih ocen GPT Pro in Claude. Desetletni zamik brez Tesle ostaja hipoteza; ni vgrajen kot dokazano dejstvo. Viri podpirajo zgodovinske dosežke in mehanizem pospeševanja, ne izmerjene razlike med mesti.

  1. Glavno merilo je pospešek uporabnega razvoja. Koliko prej so ljudje dobili zanesljivo, dovolj poceni in razširljivo sposobnost nekaj proizvajati, premikati, meriti, zdraviti ali sporočati?
  2. Upoštevamo nadaljnje učinke po konkretnih povezavah: natančnejše obdelovalno orodje → boljši stroji → cenejša proizvodnja; uporabni večfazni pogoni → širša industrijska elektrifikacija → boljši pogoji za nadaljnji tehnološki razvoj.
  3. Alternative presojamo po praktični zrelosti. Podobna zamisel ali laboratorijski prototip še ne zagotavljata enako hitre industrijske uvedbe. Pomembni so proizvodnja, zanesljivost, cena, financiranje in širjenje uporabe.
  4. Štejejo tudi koristi v letih pridobljenega časa: vmesna proizvodnja, dostopnost in nadaljnje inovacije. Zamiki se lahko zmanjšajo, ohranijo ali povečajo; ne seštevamo jih samodejno, saj razvoj poteka tudi po vzporednih poteh.
  5. Zasluge razdelimo med dejanske sodelujoče. Predhodnik ne dobi vseh zaslug za poznejši razvoj. Pri skupinskem dosežku dopuščamo izenačitev; pri nejasnem zgodovinskem pripisu zmanjšamo gotovost uvrstitve.
  6. Širino, trajanje in neto korist presojamo skupaj, tudi ob pomembnih škodljivih posledicah. Vrstni red je kvalitativna presoja; razlike za eno ali dve mesti niso izmerjene razlike v prispevku.

Ohranjena je razmejitev kategorij na strani: Faraday je med fiziki, Noyce in Kilby med računalništvom, Haber in Bosch med kemiki. Prvo mesto kategorije v prikazu je uredniška odločitev, ne izračun primerjave skupnega prispevka vseh področij.

Viri za ključne trditve

Popularnost (25) · izvirni seznam 15 modelov

Modeli so predlagali 75 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Thomas Edison 1847–1931

    Izumil je fonograf, razvil praktično žarnico z žarilno nitko in sistem za distribucijo elektrike.

    Ključni trenutek Edison, Menlo Park 1877: fonograf posname in predvaja glas

    Ø 24,5 točke · omenilo 15/15

  2. Nikola Tesla 1856–1943

    Razvil je večfazni sistem izmeničnega toka in indukcijski motor, na katerih temelji današnji prenos elektrike.

    Ključni trenutek Tesla, Budimpešta 1882: zamisel o vrtilnem magnetnem polju (po njegovih besedah)

    Ø 22,4 točke · omenilo 14/14

  3. James Watt 1736–1819

    Z ločenim kondenzatorjem je močno izboljšal izkoristek parnega stroja in pospešil industrijsko revolucijo.

    Ključni trenutek Watt, Glasgow 1765: zamisel o ločenem kondenzatorju

    Ø 21,8 točke · omenilo 15/15

  4. Alexander Graham Bell 1847–1922

    Prejel je prvi ameriški patent za telefon, napravo za prenos govora po električnih žicah.

    Ključni trenutek Bell, Boston 1876: »Mr. Watson, come here« – prvi telefonski klic

    Ø 19,4 točke · omenilo 13/14

  5. Guglielmo Marconi 1874–1937

    Razvil je praktično brezžično telegrafijo in zanjo leta 1909 z Braunom prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ključni trenutek Marconi, St. John's 1901: čez Atlantik sprejme črko S

    Ø 18,4 točke · omenilo 14/14

  6. Johannes Gutenberg ok. 1400–1468

    Razvil je tisk s premičnimi kovinskimi črkami, ki je v Evropi omogočil množično širjenje knjig.

    Ključni trenutek Gutenberg, Mainz ok. 1455: natisnjena je Gutenbergova Biblija

    Ø 18,0 točke · omenilo 11/14

  7. George Stephenson 1781–1848

    Gradil je parne lokomotive in prve javne železnice; tirna širina 1435 mm, ki jo je uporabljal, je postala standardna.

    Ključni trenutek Stephenson, 1825: odpre se železnica Stockton–Darlington, po kateri vozi njegova lokomotiva Locomotion

    Ø 17,2 točke · omenilo 13/14

  8. Karl Benz 1844–1929

    Zgradil je prvi praktično uporaben avtomobil, ki ga je poganjal bencinski motor z notranjim zgorevanjem.

    Ključni trenutek Benz, Mannheim 1886: patent za motorni voz Benz Patent-Motorwagen

    Ø 16,4 točke · omenilo 14/14

  9. Rudolf Diesel 1858–1913

    Izumil je motor z notranjim zgorevanjem na kompresijski vžig, ki se po njem imenuje dizelski motor.

    Ključni trenutek Diesel, Augsburg 1897: deluje prvi uspešni prototip njegovega motora

    Ø 14,1 točke · omenilo 14/14

  10. Samuel Morse 1791–1872

    Razvil je električni telegraf in s sodelavci Morsejevo abecedo, kar je omogočilo hitro sporočanje na velike razdalje; bil je tudi slikar.

    Ključni trenutek Morse, Washington 1844: po telegrafski liniji do Baltimora pošlje sporočilo »What hath God wrought«

    Ø 13,7 točke · omenilo 12/14

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Eli Whitney 1765–1825

    Izumil je stroj za ločevanje semen od bombažnih vlaken, ki je na jugu ZDA razmahnil pridelavo bombaža in suženjsko delo; spodbujal je tudi zamenljive dele.

    Ključni trenutek Whitney, Georgia 1793: izdela stroj za ločevanje semen od bombaža; patent dobi leta 1794

    Ø 12,9 točke · omenilo 12/14

  2. Isambard Kingdom Brunel 1806–1859

    Projektiral je železnico Great Western, mostove in parnike, med njimi SS Great Britain, prvo železno ladjo s propelerjem, ki je prečkala Atlantik.

    Ključni trenutek Brunel, Bristol 1843: splavijo ladjo SS Great Britain

    Ø 11,9 točke · omenilo 12/14

  3. Robert Fulton 1765–1815

    Zgradil je prvi komercialno uspešen parnik in odprl dobo parne rečne plovbe; zasnoval je tudi zgodnjo podmornico Nautilus.

    Ključni trenutek Fulton, New York 1807: njegov parnik začne redno plovbo po reki Hudson do Albanyja

    Ø 8,2 točke · omenilo 9/14

  4. Orville Wright 1871–1948

    Z bratom Wilburjem je zgradil prvo uspešno motorno letalo, težje od zraka, in z njim poletel.

    Ključni trenutek Wright, Kitty Hawk 1903: kot pilot opravi prvi nadzorovani motorni let, dolg 12 sekund

    Ø 7,1 točke · omenilo 7/14

  5. Gottlieb Daimler 1834–1900

    Z Wilhelmom Maybachom je razvil lahek hitrotekoči bencinski motor in ga vgradil v motorno kolo, avtomobil in čoln.

    Ključni trenutek Daimler, Cannstatt 1885: z Maybachom izdela motorno kolo z bencinskim motorjem

    Ø 6,8 točke · omenilo 7/14

  6. Richard Trevithick 1771–1833

    Razvil je visokotlačni parni stroj in zgradil prvo parno lokomotivo, ki je vozila po tirih.

    Ključni trenutek Trevithick, Merthyr Tydfil 1804: njegova lokomotiva pri železarni Penydarren opravi prvo vožnjo s tovorom po tirih

    Ø 6,2 točke · omenilo 10/14

  7. Nikolaus Otto 1832–1891

    Razvil je prvi praktično uporaben štiritaktni motor z notranjim zgorevanjem; krožni proces takega motorja se po njem imenuje Ottov cikel.

    Ključni trenutek Otto, Köln 1876: izdela delujoč štiritaktni motor

    Ø 5,4 točke · omenilo 8/14

  8. Wernher von Braun 1912–1977

    Vodil je razvoj nemške rakete V-2, ki so jo izdelovali tudi s prisilnim delom, v ZDA pa razvoj rakete Saturn V za program Apollo.

    Ključni trenutek Von Braun, Florida 1969: raketa Saturn V ponese Apollo 11 proti Luni

    Ø 5,3 točke · omenilo 10/14

  9. Alessandro Volta 1745–1827

    Izumil je Voltov steber, prvo električno baterijo, ki je dajala stalen električni tok; po njem se imenuje enota volt.

    Ključni trenutek Volta, 1800: v pismu Kraljevi družbi v Londonu opiše svoj električni steber

    Ø 4,4 točke · omenilo 6/14

  10. Frank Whittle 1907–1996

    Zasnoval in razvil je turboreaktivni motor; z njegovim motorjem je leta 1941 poletelo prvo britansko reaktivno letalo.

    Ključni trenutek Whittle, 1930: prijavi patent za turboreaktivni motor

    Ø 4,0 točke · omenilo 7/14

  11. Robert Goddard 1882–1945

    Zgradil in izstrelil je prvo raketo na tekoče gorivo ter razvil številne temelje sodobne raketne tehnike.

    Ključni trenutek Goddard, Auburn 1926: izstreli prvo raketo na tekoče gorivo

    Ø 3,9 točke · omenilo 8/14

  12. Charles Goodyear 1800–1860

    Odkril je vulkanizacijo kavčuka z žveplom in toploto, ki je gumo naredila obstojno in uporabno v industriji.

    Ključni trenutek Goodyear, Woburn 1839: odkrije vulkanizacijo kavčuka; patent dobi leta 1844

    Ø 3,8 točke · omenilo 5/14

  13. Sergej Koroljov 1907–1966

    Kot glavni konstruktor sovjetskega vesoljskega programa je vodil razvoj rakete R-7, Sputnika in poleta Jurija Gagarina.

    Ključni trenutek Koroljov, Bajkonur 1957: izstrelijo Sputnik 1, prvi umetni satelit

    Ø 3,5 točke · omenilo 8/14

  14. Wilbur Wright 1867–1912

    Z bratom Orvillom je razvil krmiljenje letala z zvijanjem kril in prvo uspešno motorno letalo.

    Ključni trenutek Wright, Kitty Hawk 1903: v četrtem letu dneva preleti 260 metrov v 59 sekundah

    Ø 3,4 točke · omenilo 4/14

  15. Philo Farnsworth 1906–1971

    Izumil je prvi popolnoma elektronski televizijski sistem, vključno s snemalno cevjo image dissector.

    Ključni trenutek Farnsworth, San Francisco 1927: prvič elektronsko prenese sliko, ravno črto

    Ø 3,1 točke · omenilo 7/14

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Charles Algernon Parsons 1854–1931

    Večstopenjska parna turbina še danes proizvede velik del svetovne elektrike in je preobrazila ladijski pogon.

    Ključno delo parna turbina, 1884

  2. Thomas Newcomen 1664–1729

    Njegov atmosferski batni parni stroj je bil prvi široko uveljavljen; desetletja je črpal vodo iz rudnikov in bil osnova Wattovih izboljšav.

    Ključno delo atmosferski parni stroj, 1712

  3. Henry Bessemer 1813–1898

    Njegov postopek je omogočil poceni množično jeklo za železnice, ladje in stavbe; podobno je razvijal William Kelly.

    Ključno delo Bessemerjev postopek, 1856

  4. Charles K. Kao 1933–2018

    Pokazal je, da dovolj čisto steklo prenaša svetlobne signale na velike razdalje, kar je temelj optičnih omrežij in interneta.

    Ključno delo članek o optičnih vlaknih (s Hockhamom), 1966

  5. Carl von Linde 1842–1934

    Hladilni stroji in utekočinjanje plinov so omogočili industrijsko hlajenje živil ter množično proizvodnjo kisika in dušika.

    Ključno delo postopek utekočinjanja zraka, 1895

  6. Cai Lun ok. 50/62–121 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Tradicija mu pripisuje izboljšavo in uveljavitev izdelave papirja iz lubja, konoplje in cunj, kar je pocenilo pisanje in pozneje omogočilo tisk; papir je obstajal že pred njim.

    Ključno delo poročilo cesarju o izdelavi papirja, 105

  7. Abraham Darby st. ok. 1678–1717 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Taljenje železa s koksom namesto z ogljem je zmanjšalo odvisnost proizvodnje železa od lesnega goriva in podprlo industrijsko revolucijo.

    Ključno delo taljenje železa s koksom, 1709

  8. Ottó Bláthy 1860–1939

    S sodelavcema je razvil učinkovit transformator z zaprtim jedrom, ki omogoča prenos izmeničnega toka na daljavo.

    Ključno delo transformator ZBD (z Zipernowskim in Dérijem), 1885

  9. Sidney Gilchrist Thomas 1850–1885

    Bazična obloga konverterja je omogočila jeklo iz fosfornih železovih rud, žlindra pa je postala fosfatno gnojilo.

    Ključno delo bazični postopek (s Percyjem Gilchristom), 1878

  10. Willis Carrier 1876–1950

    Nadzor temperature in vlage je omogočil zanesljivo proizvodnjo, hrambo zdravil in bivanje v vročih podnebjih.

    Ključno delo sodobna klimatska naprava, 1902

02 · Področje

Znanost

Pet podpodročij, vsako s svojim seznamom 25 oseb: fizika, astronomija, kemija in vede o Zemlji, biologija in ekologija ter matematika.

2a · Znanost

Fizika

Mehanika, elektromagnetizem, termodinamika, optika, relativnost, kvantna, jedrska in fizika delcev; astronomija ima svoje podpodročje.

Modeli so predlagali 59 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Albert Einstein 1879–1955

    S teorijama relativnosti je na novo opredelil prostor, čas in gravitacijo ter pojasnil fotoelektrični pojav.

    Ključni trenutek Einstein, Bern 1905: posebna teorija relativnosti

    Ø 24,0 točke · omenilo 15/15

  2. Isaac Newton 1643–1727

    Postavil je zakone gibanja in zakon splošne gravitacije ter neodvisno od Leibniza razvil infinitezimalni račun.

    Ključni trenutek Newton, London 1687: izide delo Principia o gibanju in gravitaciji

    Ø 23,3 točke · omenilo 14/15

  3. James Clerk Maxwell 1831–1879

    S svojimi enačbami je poenotil elektriko, magnetizem in svetlobo ter napovedal elektromagnetno valovanje.

    Ključni trenutek Maxwell, London 1864: svetloba kot elektromagnetno valovanje

    Ø 22,5 točke · omenilo 15/15

  4. Niels Bohr 1885–1962

    Razvil je kvantni model atoma in načelo komplementarnosti ter v Københavnu vodil inštitut, ki je bil središče razvoja kvantne mehanike.

    Ključni trenutek Bohr, 1913: predstavi model atoma s kvantiziranimi elektronskimi orbitami

    Ø 21,0 točke · omenilo 15/15

  5. Galileo Galilei 1564–1642

    S teleskopom je odkril Jupitrove lune in mene Venere ter s poskusi postavil temelje fizike gibanja.

    Ključni trenutek Galilei, Padova 1610: odkrije štiri Jupitrove lune

    Ø 19,5 točke · omenilo 14/15

  6. Werner Heisenberg 1901–1976

    Utemeljil je matrično mehaniko in formuliral načelo nedoločenosti, enega temeljev kvantne mehanike.

    Ključni trenutek Heisenberg, Helgoland 1925: zasnuje temelje matrične mehanike

    Ø 19,1 točke · omenilo 15/15

  7. Max Planck 1858–1947

    Z uvedbo kvanta energije pri razlagi sevanja črnega telesa je utemeljil kvantno teorijo; leta 1918 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ključni trenutek Planck, Berlin 1900: pred Nemškim fizikalnim društvom predstavi zakon sevanja s kvanti energije

    Ø 17,4 točke · omenilo 14/15

  8. Erwin Schrödinger 1887–1961

    Postavil je valovno enačbo kvantne mehanike, ki opisuje razvoj kvantnih sistemov; leta 1933 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ključni trenutek Schrödinger, Zürich 1926: objavi valovno enačbo kvantne mehanike

    Ø 17,3 točke · omenilo 15/15

  9. Michael Faraday 1791–1867

    Odkril je elektromagnetno indukcijo, na kateri temeljijo generatorji in transformatorji, ter zakone elektrolize.

    Ključni trenutek Faraday, London 1831: tok iz magnetizma

    Ø 16,5 točke · omenilo 14/15

  10. Richard Feynman 1918–1988

    Soustvaril je kvantno elektrodinamiko in uvedel Feynmanove diagrame; leta 1965 je s Schwingerjem in Tomonago prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ključni trenutek Feynman, Washington 1986: s kozarcem ledene vode pokaže, zakaj je na raketoplanu Challenger odpovedalo tesnilo

    Ø 16,4 točke · omenilo 15/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Paul Dirac 1902–1984

    Postavil je relativistično kvantno enačbo za elektron, s katero je napovedal obstoj antimaterije, in soustvaril kvantno mehaniko.

    Ključni trenutek Dirac, Cambridge 1928: objavi relativistično kvantno enačbo za elektron

    Ø 16,1 točke · omenilo 15/15

  2. Marie Curie 1867–1934

    Raziskovala je radioaktivnost, odkrila polonij in radij ter prva prejela Nobelovo nagrado na dveh znanstvenih področjih.

    Ključni trenutek Curie, Pariz 1898: s Pierrom odkrije polonij in radij

    Ø 14,7 točke · omenilo 15/15

  3. Ludwig Boltzmann 1844–1906

    Soutemeljil je statistično mehaniko in entropijo pojasnil s številom mikroskopskih stanj, ki ustrezajo makroskopskemu stanju sistema.

    Ključni trenutek Boltzmann, 1877: entropijo poveže z verjetnostjo oziroma številom mikrostanj

    Ø 11,9 točke · omenilo 14/15

  4. Enrico Fermi 1901–1954

    Razvil je teorijo razpada beta, raziskoval jedrske reakcije s počasnimi nevtroni in vodil gradnjo prvega jedrskega reaktorja.

    Ključni trenutek Fermi, Chicago 1942: reaktor Chicago Pile-1 doseže prvo nadzorovano jedrsko verižno reakcijo

    Ø 11,1 točke · omenilo 14/15

  5. Ernest Rutherford 1871–1937

    Odkril je atomsko jedro, razlikoval sevanji alfa in beta ter prvi umetno sprožil jedrsko pretvorbo; leta 1908 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

    Ključni trenutek Rutherford, Manchester 1911: na podlagi sipanja delcev alfa predlaga model atoma z jedrom

    Ø 11,0 točke · omenilo 13/15

  6. Christiaan Huygens 1629–1695

    Razvil je valovno teorijo svetlobe, izumil nihalno uro in odkril Saturnovo luno Titan.

    Ključni trenutek Huygens, Haag 1656: izdela prvo nihalno uro

    Ø 9,0 točke · omenilo 13/15

  7. Wolfgang Pauli 1900–1958

    Formuliral je izključitveno načelo, leta 1930 napovedal obstoj nevtrina in leta 1945 prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ključni trenutek Pauli, Hamburg 1925: formulira izključitveno načelo za elektrone v atomu

    Ø 6,1 točke · omenilo 12/15

  8. Hendrik Antoon Lorentz 1853–1928

    Razvil je elektronsko teorijo snovi in transformacije prostora in časa, ki so postale temelj Einsteinove posebne teorije relativnosti.

    Ključni trenutek Lorentz, 1902: s Pieterjem Zeemanom prejme Nobelovo nagrado za fiziko

    Ø 4,1 točke · omenilo 9/15

  9. Nicolas Léonard Sadi Carnot 1796–1832

    Z opisom Carnotovega krožnega procesa je določil teoretično mejo izkoristka toplotnih strojev in postavil temelje termodinamike.

    Ključni trenutek Carnot, Pariz 1824: izide delo Razmišljanja o gonilni sili ognja

    Ø 3,9 točke · omenilo 6/15

  10. Joseph John Thomson 1856–1940

    Odkril je elektron in s tem pokazal, da ima atom notranjo zgradbo; leta 1906 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ključni trenutek Thomson, Cambridge 1897: s poskusi s katodnimi žarki odkrije elektron

    Ø 3,1 točke · omenilo 7/15

  11. William Thomson Kelvin 1824–1907

    Predlagal je absolutno temperaturno lestvico, prispeval k utemeljitvi termodinamike in znanstveno svetoval pri polaganju čezatlantskega telegrafskega kabla.

    Ključni trenutek Kelvin, 1848: kot William Thomson predlaga absolutno temperaturno lestvico

    Ø 3,1 točke · omenilo 5/15

  12. Murray Gell-Mann 1929–2019

    Razvrstil je hadrone po simetriji in predlagal model kvarkov; leta 1969 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ključni trenutek Gell-Mann, Pasadena 1964: predlaga obstoj kvarkov

    Ø 2,9 točke · omenilo 8/15

  13. J. Robert Oppenheimer 1904–1967

    Kot znanstveni direktor laboratorija Los Alamos je v projektu Manhattan vodil razvoj prve jedrske bombe.

    Ključni trenutek Oppenheimer, Nova Mehika 1945: preizkus Trinity, prva eksplozija jedrske bombe

    Ø 2,7 točke · omenilo 6/15

  14. James Prescott Joule 1818–1889

    S poskusi je določil mehanski ekvivalent toplote in podprl zakon o ohranitvi energije; po njem se imenuje enota za energijo joule.

    Ključni trenutek Joule, Cambridge 1845: predstavi poskus z lopatastim kolesom v vodi za merjenje mehanskega ekvivalenta toplote

    Ø 2,6 točke · omenilo 4/15

  15. André-Marie Ampère 1775–1836

    Utemeljil je elektrodinamiko in matematično opisal magnetno silo med vodniki s tokom; po njem se imenuje enota amper.

    Ključni trenutek Ampère, Pariz 1820: pokaže, da se vzporedna vodnika s tokom privlačita ali odbijata

    Ø 2,3 točke · omenilo 5/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Wilhelm Conrad Röntgen 1845–1923

    Odkril je rentgenske žarke in omogočil pogled v notranjost telesa brez posega. Rentgenska diagnostika, CT in rentgenska kristalografija vsak dan služijo milijonom ljudi.

    Ključno delo odkritje rentgenskih žarkov, 1895

  2. John Bardeen 1908–1991

    Z Walterjem Brattainom je izdelal prvi delujoči tranzistor, osnovni gradnik sodobne elektronike. Pozneje je soustvaril teorijo BCS, ki pojasni superprevodnost.

    Ključno delo točkovni tranzistor, 1947; teorija BCS, 1957

  3. Ibn al-Haitam (Alhazen) ok. 965–ok. 1040 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    V Knjigi optike je pokazal, da vidimo zaradi svetlobe, ki vstopa v oko, in trditve preverjal s sistematičnimi poskusi. Delo je oblikovalo poznejšo optiko in eksperimentalno metodo.

    Ključno delo Kitab al-Manazir (Knjiga optike), ok. 1011–1021

  4. Rudolf Clausius 1822–1888

    Formuliral je drugi zakon termodinamike in uvedel entropijo. S tem je določil meje izkoristka toplotnih strojev in postavil enega od temeljev fizike.

    Ključno delo drugi zakon termodinamike, 1850; entropija, 1865

  5. Hans Christian Ørsted 1777–1851

    Pokazal je, da električni tok odklanja magnetno iglo, kar je bil prvi dokaz povezave elektrike z magnetizmom. Odkritje je takoj sprožilo delo Ampèra in Faradaya, iz katerega izhajata elektromotor in telegraf.

    Ključno delo odkritje elektromagnetizma, 1820

  6. Heinrich Hertz 1857–1894

    Eksperimentalno je potrdil elektromagnetno valovanje, ki ga je napovedala Maxwellova teorija. Njegovi poskusi so odprli pot radijskim in drugim brezžičnim komunikacijam.

    Ključno delo poskusi z elektromagnetnimi valovi, 1888

  7. Gustav Kirchhoff 1824–1887

    Oblikoval je zakone električnih vezij in z Bunsenom razvil spektralno analizo. Njegove metode omogočajo načrtovanje električnih sistemov ter ugotavljanje sestave snovi in zvezd.

    Ključno delo zakoni vezij, 1845; spektralna analiza z Bunsenom, 1859

  8. Thomas Young 1773–1829

    S poskusi interference je podprl valovno teorijo svetlobe. Uvedel je modul elastičnosti, ki je osnova trdnostnih izračunov, in predlagal trikromatsko teorijo barvnega vida.

    Ključno delo načelo interference svetlobe, 1801–1803

  9. Augustin-Jean Fresnel 1788–1827

    Matematično je izdelal valovno teorijo svetlobe z uklonom in polarizacijo. Izumil je Fresnelovo lečo, ki je svetilnikom dala daleč viden snop in tako povečala varnost plovbe.

    Ključno delo memoar o uklonu, 1818; Fresnelova leča, 1822

  10. Georg Simon Ohm 1789–1854

    Kvantitativno je opisal sorazmerje med tokom in napetostjo pri ohmskih prevodnikih v nespremenjenih fizikalnih pogojih. Ohmov zakon in pojem upora sta temeljni orodji analize električnih vezij.

    Ključno delo Die galvanische Kette, mathematisch bearbeitet, 1827

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Isaac Newton 1643–1727 s seznama popularnosti

    Postavil je zakone gibanja in zakon splošne gravitacije ter neodvisno od Leibniza razvil infinitezimalni račun.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1 · Claude 1

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  2. James Clerk Maxwell 1831–1879 s seznama popularnosti

    S svojimi enačbami je poenotil elektriko, magnetizem in svetlobo ter napovedal elektromagnetno valovanje.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2 · Claude 2

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,5 · trajnost 5,0

  3. Michael Faraday 1791–1867 s seznama popularnosti

    Odkril je elektromagnetno indukcijo, na kateri temeljijo generatorji in transformatorji, ter zakone elektrolize.

    Ø mesto 3,5 · GPT 4 · Claude 3

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  4. Albert Einstein 1879–1955 s seznama popularnosti

    S teorijama relativnosti je na novo opredelil prostor, čas in gravitacijo ter pojasnil fotoelektrični pojav.

    Ø mesto 3,5 · GPT 3 · Claude 4

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,5 · trajnost 5,0

  5. Galileo Galilei 1564–1642 s seznama popularnosti

    S teleskopom je odkril Jupitrove lune in mene Venere ter s poskusi postavil temelje fizike gibanja.

    Ø mesto 6,5 · GPT 8 · Claude 5

    doseg 5,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. John Bardeen 1908–1991 iz doprinosa

    Z Walterjem Brattainom je izdelal prvi delujoči tranzistor, osnovni gradnik sodobne elektronike. Pozneje je soustvaril teorijo BCS, ki pojasni superprevodnost.

    Ø mesto 6,5 · GPT 7 · Claude 6

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  7. Erwin Schrödinger 1887–1961 s seznama popularnosti

    Postavil je valovno enačbo kvantne mehanike, ki opisuje razvoj kvantnih sistemov; leta 1933 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ø mesto 8,0 · GPT 5 · Claude 11

    doseg 4,5 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  8. Wilhelm Conrad Röntgen 1845–1923 iz doprinosa

    Odkril je rentgenske žarke in omogočil pogled v notranjost telesa brez posega. Rentgenska diagnostika, CT in rentgenska kristalografija vsak dan služijo milijonom ljudi.

    Ø mesto 9,0 · GPT 11 · Claude 7

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  9. Max Planck 1858–1947 s seznama popularnosti

    Z uvedbo kvanta energije pri razlagi sevanja črnega telesa je utemeljil kvantno teorijo; leta 1918 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ø mesto 10,0 · GPT 12 · Claude 8

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  10. Rudolf Clausius 1822–1888 iz doprinosa modela se razhajata

    Formuliral je drugi zakon termodinamike in uvedel entropijo. S tem je določil meje izkoristka toplotnih strojev in postavil enega od temeljev fizike.

    Ø mesto 11,0 · GPT 6 · Claude 16

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  11. Werner Heisenberg 1901–1976 s seznama popularnosti

    Utemeljil je matrično mehaniko in formuliral načelo nedoločenosti, enega temeljev kvantne mehanike.

    Ø mesto 13,0 · GPT 16 · Claude 10

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  12. Ernest Rutherford 1871–1937 s seznama popularnosti

    Odkril je atomsko jedro, razlikoval sevanji alfa in beta ter prvi umetno sprožil jedrsko pretvorbo; leta 1908 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo.

    Ø mesto 13,5 · GPT 18 · Claude 9

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  13. Nicolas Léonard Sadi Carnot 1796–1832 s seznama popularnosti

    Z opisom Carnotovega krožnega procesa je določil teoretično mejo izkoristka toplotnih strojev in postavil temelje termodinamike.

    Ø mesto 13,5 · GPT 10 · Claude 17

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  14. Ludwig Boltzmann 1844–1906 s seznama popularnosti

    Soutemeljil je statistično mehaniko in entropijo pojasnil s številom mikroskopskih stanj, ki ustrezajo makroskopskemu stanju sistema.

    Ø mesto 13,5 · GPT 14 · Claude 13

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  15. Ibn al-Haitam (Alhazen) ok. 965–ok. 1040 iz doprinosa

    V Knjigi optike je pokazal, da vidimo zaradi svetlobe, ki vstopa v oko, in trditve preverjal s sistematičnimi poskusi. Delo je oblikovalo poznejšo optiko in eksperimentalno metodo.

    Ø mesto 16,5 · GPT 21 · Claude 12

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 4,5 · trajnost 4,5

  16. Enrico Fermi 1901–1954 s seznama popularnosti

    Razvil je teorijo razpada beta, raziskoval jedrske reakcije s počasnimi nevtroni in vodil gradnjo prvega jedrskega reaktorja.

    Ø mesto 16,5 · GPT 15 · Claude 18

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  17. James Prescott Joule 1818–1889 s seznama popularnosti modela se razhajata

    S poskusi je določil mehanski ekvivalent toplote in podprl zakon o ohranitvi energije; po njem se imenuje enota za energijo joule.

    Ø mesto 18,0 · GPT 9 · Claude 27

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  18. Gustav Kirchhoff 1824–1887 iz doprinosa modela se razhajata

    Oblikoval je zakone električnih vezij in z Bunsenom razvil spektralno analizo. Njegove metode omogočajo načrtovanje električnih sistemov ter ugotavljanje sestave snovi in zvezd.

    Ø mesto 18,0 · GPT 13 · Claude 23

    doseg 4,5 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  19. Niels Bohr 1885–1962 s seznama popularnosti

    Razvil je kvantni model atoma in načelo komplementarnosti ter v Københavnu vodil inštitut, ki je bil središče razvoja kvantne mehanike.

    Ø mesto 18,5 · GPT 23 · Claude 14

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  20. Paul Dirac 1902–1984 s seznama popularnosti

    Postavil je relativistično kvantno enačbo za elektron, s katero je napovedal obstoj antimaterije, in soustvaril kvantno mehaniko.

    Ø mesto 20,5 · GPT 22 · Claude 19

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  21. Christiaan Huygens 1629–1695 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Razvil je valovno teorijo svetlobe, izumil nihalno uro in odkril Saturnovo luno Titan.

    Ø mesto 22,0 · GPT 29 · Claude 15

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  22. Heinrich Hertz 1857–1894 iz doprinosa

    Eksperimentalno je potrdil elektromagnetno valovanje, ki ga je napovedala Maxwellova teorija. Njegovi poskusi so odprli pot radijskim in drugim brezžičnim komunikacijam.

    Ø mesto 23,0 · GPT 24 · Claude 22

    doseg 4,5 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  23. Hans Christian Ørsted 1777–1851 iz doprinosa

    Pokazal je, da električni tok odklanja magnetno iglo, kar je bil prvi dokaz povezave elektrike z magnetizmom. Odkritje je takoj sprožilo delo Ampèra in Faradaya, iz katerega izhajata elektromotor in telegraf.

    Ø mesto 23,5 · GPT 27 · Claude 20

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  24. André-Marie Ampère 1775–1836 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Utemeljil je elektrodinamiko in matematično opisal magnetno silo med vodniki s tokom; po njem se imenuje enota amper.

    Ø mesto 24,5 · GPT 19 · Claude 30

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  25. Augustin-Jean Fresnel 1788–1827 iz doprinosa

    Matematično je izdelal valovno teorijo svetlobe z uklonom in polarizacijo. Izumil je Fresnelovo lečo, ki je svetilnikom dala daleč viden snop in tako povečala varnost plovbe.

    Ø mesto 24,5 · GPT 20 · Claude 29

    doseg 3,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  26. Marie Curie 1867–1934 s seznama popularnosti

    Raziskovala je radioaktivnost, odkrila polonij in radij ter prva prejela Nobelovo nagrado na dveh znanstvenih področjih.

    Ø mesto 24,5 · GPT 28 · Claude 21

    doseg 4,0 · življenja 4,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  27. Wolfgang Pauli 1900–1958 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Formuliral je izključitveno načelo, leta 1930 napovedal obstoj nevtrina in leta 1945 prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ø mesto 25,0 · GPT 17 · Claude 33

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  28. William Thomson Kelvin 1824–1907 s seznama popularnosti

    Predlagal je absolutno temperaturno lestvico, prispeval k utemeljitvi termodinamike in znanstveno svetoval pri polaganju čezatlantskega telegrafskega kabla.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26 · Claude 26

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  29. Joseph John Thomson 1856–1940 s seznama popularnosti

    Odkril je elektron in s tem pokazal, da ima atom notranjo zgradbo; leta 1906 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ø mesto 27,0 · GPT 30 · Claude 24

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 1,5 · trajnost 5,0

  30. Georg Simon Ohm 1789–1854 iz doprinosa

    Kvantitativno je opisal sorazmerje med tokom in napetostjo pri ohmskih prevodnikih v nespremenjenih fizikalnih pogojih. Ohmov zakon in pojem upora sta temeljni orodji analize električnih vezij.

    Ø mesto 28,0 · GPT 25 · Claude 31

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  31. Richard Feynman 1918–1988 s seznama popularnosti

    Soustvaril je kvantno elektrodinamiko in uvedel Feynmanove diagrame; leta 1965 je s Schwingerjem in Tomonago prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ø mesto 28,5 · GPT 32 · Claude 25

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  32. Thomas Young 1773–1829 iz doprinosa

    S poskusi interference je podprl valovno teorijo svetlobe. Uvedel je modul elastičnosti, ki je osnova trdnostnih izračunov, in predlagal trikromatsko teorijo barvnega vida.

    Ø mesto 30,5 · GPT 33 · Claude 28

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  33. Hendrik Antoon Lorentz 1853–1928 s seznama popularnosti

    Razvil je elektronsko teorijo snovi in transformacije prostora in časa, ki so postale temelj Einsteinove posebne teorije relativnosti.

    Ø mesto 31,5 · GPT 31 · Claude 32

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  34. Murray Gell-Mann 1929–2019 s seznama popularnosti

    Razvrstil je hadrone po simetriji in predlagal model kvarkov; leta 1969 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34 · Claude 34

    doseg 2,5 · življenja 2,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  35. J. Robert Oppenheimer 1904–1967 s seznama popularnosti

    Kot znanstveni direktor laboratorija Los Alamos je v projektu Manhattan vodil razvoj prve jedrske bombe.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35 · Claude 35

    doseg 4,5 · življenja 1,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 1,5 · trajnost 4,0

2b · Znanost

Astronomija

Astronomija, astrofizika in kozmologija, opazovanje neba od antike do danes.

Modeli so predlagali 77 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Nikolaj Kopernik 1473–1543

    Postavil je heliocentrični model, v katerem Zemlja in drugi planeti krožijo okoli Sonca.

    Ključni trenutek Kopernik, Nürnberg 1543: izide delo O kroženju nebesnih sfer

    Ø 24,4 točke · omenilo 15/15

  2. Johannes Kepler 1571–1630

    Odkril je tri zakone gibanja planetov, med njimi spoznanje, da se planeti gibljejo okoli Sonca po elipsah.

    Ključni trenutek Kepler, 1609: izide Astronomia nova s prvima dvema zakonoma gibanja planetov

    Ø 22,1 točke · omenilo 15/15

  3. Tycho Brahe 1546–1601

    Brez teleskopa je opravil natančne in sistematične meritve položajev zvezd in planetov, iz katerih je Kepler izpeljal zakone gibanja planetov.

    Ključni trenutek Brahe, 1572: opazuje novo zvezdo v ozvezdju Kasiopeje in pokaže, da leži onkraj Lune

    Ø 21,4 točke · omenilo 15/15

  4. Edwin Hubble 1889–1953

    Pokazal je, da so spiralne meglice galaksije zunaj Rimske ceste, in ugotovil, da se galaksije oddaljujejo s hitrostjo, sorazmerno njihovi razdalji.

    Ključni trenutek Hubble, Mount Wilson 1929: objavi zvezo med razdaljo galaksij in hitrostjo njihovega oddaljevanja

    Ø 20,3 točke · omenilo 15/15

  5. William Herschel 1738–1822

    Odkril je planet Uran, katalogiziral na tisoče meglic in zvezdnih kopic ter odkril infrardeče sevanje.

    Ključni trenutek Herschel, Bath 1781: s svojim teleskopom odkrije planet Uran

    Ø 18,1 točke · omenilo 15/15

  6. Klavdij Ptolemaj ok. 100–ok. 170

    V Almagestu je sistematično izdelal geocentrični model vesolja, ki je v astronomiji prevladoval več kot tisoč let; napisal je tudi Geografijo.

    Ključni trenutek Ptolemaj, Aleksandrija ok. 150: nastane Almagest z geocentričnim modelom vesolja

    Ø 17,5 točke · omenilo 13/15

  7. Hiparh ok. 190–120 pr. n. št.

    Sestavil je enega prvih zvezdnih katalogov, odkril precesijo enakonočij in razvil zgodnjo trigonometrijo.

    Ključni trenutek Hiparh, Rodos ok. 130 pr. n. št.: odkrije precesijo enakonočij

    Ø 15,7 točke · omenilo 13/15

  8. Carl Sagan 1934–1996

    Planetarni astronom, ki je sodeloval pri vesoljskih misijah NASA in z nanizanko Cosmos približal znanost širši javnosti.

    Ključni trenutek Sagan, 1990: na njegovo pobudo sonda Voyager 1 posname Zemljo kot bledo modro piko

    Ø 12,0 točke · omenilo 12/15

  9. Georges Lemaître 1894–1966

    Iz splošne teorije relativnosti je izpeljal širjenje vesolja in predlagal zamisel o »prvobitnem atomu«, zametek teorije velikega poka.

    Ključni trenutek Lemaître, 1927: objavi članek o širjenju vesolja, izpeljanem iz splošne relativnosti

    Ø 11,7 točke · omenilo 12/15

  10. Subrahmanjan Čandrasekar 1910–1995

    Izračunal je največjo možno maso bele pritlikavke, imenovano Čandrasekarjeva meja, in raziskoval zgradbo zvezd; leta 1983 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ključni trenutek Čandrasekar, 1930: na plovbi iz Indije v Anglijo izračuna mejno maso belih pritlikavk

    Ø 11,6 točke · omenilo 13/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Annie Jump Cannon 1863–1941

    Razvila je harvardsko shemo spektralne klasifikacije zvezd (O, B, A, F, G, K, M) in razvrstila na stotisoče zvezd.

    Ključni trenutek Cannon, 1922: Mednarodna astronomska zveza sprejme njeno shemo spektralne klasifikacije

    Ø 10,9 točke · omenilo 12/15

  2. Henrietta Swan Leavitt 1868–1921

    Odkrila je zvezo med periodo in izsevom kefeid, ki je omogočila merjenje razdalj do oddaljenih galaksij.

    Ključni trenutek Leavitt, Harvard 1912: objavljena je zveza med periodo in izsevom kefeid v Malem Magellanovem oblaku

    Ø 10,4 točke · omenilo 12/15

  3. Edmond Halley 1656–1742

    Izračunal je tirnico kometa, ki se imenuje po njem, in napovedal njegovo vrnitev; spodbudil in financiral je izid Newtonovih Principia.

    Ključni trenutek Halley, 1705: napove, da se bo komet vrnil leta 1758

    Ø 9,9 točke · omenilo 10/15

  4. Vera Rubin 1928–2016

    Z meritvami hitrosti vrtenja galaksij je zbrala ključne dokaze za obstoj temne snovi.

    Ključni trenutek Rubin, 1970: s Kentom Fordom objavi meritve vrtenja galaksije Andromeda

    Ø 9,6 točke · omenilo 14/15

  5. Fred Hoyle 1915–2001

    Pojasnil je nastajanje kemijskih elementov v zvezdah (nukleosintezo), zagovarjal teorijo stacionarnega vesolja in skoval izraz »veliki pok«.

    Ključni trenutek Hoyle, 1957: s Fowlerjem in zakoncema Burbidge objavi članek B²FH o nastanku elementov v zvezdah

    Ø 7,7 točke · omenilo 12/15

  6. Cecilia Payne-Gaposchkin 1900–1979

    Pokazala je, da zvezde sestavljata pretežno vodik in helij, kar je spremenilo razumevanje kemične sestave vesolja.

    Ključni trenutek Payne-Gaposchkin, Harvard 1925: v doktorski disertaciji pokaže, da v zvezdah prevladuje vodik

    Ø 7,3 točke · omenilo 10/15

  7. Stephen Hawking 1942–2018

    Napovedal je, da črne luknje sevajo (Hawkingovo sevanje), in z Rogerjem Penroseom razvil izreke o singularnostih v splošni teoriji relativnosti.

    Ključni trenutek Hawking, 1974: objavi napoved, da črne luknje sevajo

    Ø 6,9 točke · omenilo 10/15

  8. Harlow Shapley 1885–1972

    Z razporeditvijo kroglastih kopic je pokazal, da Sonce ni v središču Galaksije, in ocenil njeno velikost; vodil je observatorij Harvard.

    Ključni trenutek Shapley, Washington 1920: v Veliki razpravi s Heberjem Curtisom zagovarja veliko Galaksijo

    Ø 6,2 točke · omenilo 10/15

  9. Arthur Eddington 1882–1944

    Proučeval je notranjo zgradbo zvezd in z opazovanjem Sončevega mrka leta 1919 podprl Einsteinovo splošno teorijo relativnosti.

    Ključni trenutek Eddington, Príncipe 1919: med Sončevim mrkom izmeri odklon zvezdne svetlobe ob Soncu

    Ø 5,6 točke · omenilo 7/15

  10. Aristarh s Samosa ok. 310–230 pr. n. št.

    Grški astronom, ki je predlagal prvi znani heliocentrični model, v katerem Zemlja kroži okoli Sonca.

    Ključni trenutek Aristarh, 3. st. pr. n. št.: v spisu O velikostih in razdaljah Sonca in Lune ju geometrijsko oceni

    Ø 5,3 točke · omenilo 5/15

  11. Jocelyn Bell Burnell r. 1943

    Kot podiplomska študentka je odkrila prve radijske pulzarje, hitro vrteče se nevtronske zvezde.

    Ključni trenutek Bell Burnell, Cambridge 1967: v podatkih radijskega teleskopa odkrije prvi pulzar

    Ø 5,0 točke · omenilo 11/15

  12. Caroline Herschel 1750–1848

    Odkrila je več kometov in meglic, z bratom Williamom sodelovala pri sistematičnem pregledovanju neba in dopolnila Flamsteedov zvezdni katalog.

    Ključni trenutek Herschel, Slough 1786: odkrije svoj prvi komet

    Ø 4,1 točke · omenilo 4/15

  13. Arno Allan Penzias 1933–2024

    Z Robertom Wilsonom je odkril kozmično mikrovalovno sevanje ozadja, ključni dokaz za teorijo velikega poka.

    Ključni trenutek Penzias, Holmdel 1965: z Wilsonom objavi odkritje kozmičnega mikrovalovnega sevanja ozadja

    Ø 4,1 točke · omenilo 9/15

  14. Jan Hendrik Oort 1900–1992

    Potrdil je vrtenje Galaksije, predlagal obstoj oblaka kometov na robu Osončja (Oortov oblak) in z radijskimi opazovanji kartiral spiralno zgradbo Galaksije.

    Ključni trenutek Oort, Leiden 1950: predlaga obstoj oddaljenega oblaka kometov, danes imenovanega Oortov oblak

    Ø 4,1 točke · omenilo 6/15

  15. Giovanni Domenico Cassini 1625–1712

    Odkril je štiri Saturnove lune in razmik v Saturnovih obročih ter vodil Pariški observatorij.

    Ključni trenutek Cassini, Pariz 1675: odkrije razmik v Saturnovih obročih (Cassinijeva delitev)

    Ø 3,7 točke · omenilo 6/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. William Huggins 1824–1910

    Z Williamom Allenom Millerjem je s spektroskopijo pokazal, da imajo zvezde iste elemente kot Zemlja; sam je ugotovil, da so nekatere meglice plinaste. Z Dopplerjevim premikom je meril hitrosti zvezd in soutemeljil astrofiziko.

    Ključno delo spektri zvezd in plinastih meglic, 1864; Dopplerjev premik Siriusa, 1868

  2. Friedrich Wilhelm Bessel 1784–1846

    Prvi je zanesljivo izmeril paralakso zvezde in s tem razdaljo do druge zvezde. Postavil je temelje natančne astrometrije; Besslove funkcije so splošno orodje fizike in tehnike.

    Ključno delo paralaksa zvezde 61 Cygni, 1838

  3. Karl Jansky 1905–1950

    Pri raziskovanju motenj radijskih zvez je odkril radijske valove iz središča Galaksije. S tem je začel radijsko astronomijo, ki je pozneje odkrila kvazarje, pulzarje in prasevanje.

    Ključno delo odkritje kozmičnega radijskega sevanja, 1932–1933

  4. Ejnar Hertzsprung 1873–1967

    Razločil je orjakinje in pritlikavke ter povezal barvo zvezd z njihovim izsevom. To je vodilo do Hertzsprung–Russellovega diagrama, temeljnega orodja za razumevanje razvoja zvezd.

    Ključno delo Zur Strahlung der Sterne, 1905

  5. Henry Norris Russell 1877–1957

    Neodvisno je razvil povezavo med spektralnim razredom in izsevom zvezd. Hertzsprung–Russellov diagram je omogočil sistematično primerjanje zvezd in preizkušanje modelov njihovega razvoja.

    Ključno delo diagram spektralnega razreda in izseva, 1913

  6. Aleksander Fridman 1888–1925

    Iz Einsteinovih enačb je izpeljal modele vesolja, ki se lahko širijo ali krčijo. Postavil je matematično podlago dinamične kozmologije; podobne rešitve je pozneje neodvisno razvil Lemaître.

    Ključno delo Über die Krümmung des Raumes, 1922

  7. Vesto Slipher 1875–1969

    Izmeril je radialne hitrosti spiralnih meglic in ugotovil prevlado rdečih premikov. Njegovi podatki so postali ključna opazovalna podlaga za poznejše raziskovanje širjenja vesolja.

    Ključno delo meritve hitrosti spiralnih meglic, 1912–1917

  8. Fritz Zwicky 1898–1974

    Iz gibanja galaksij v jati Koma je sklepal na veliko nevidne mase, kar je zgodnji namig o temni snovi. Z Walterjem Baadejem je uvedel pojem supernove in predlagal, da ob njej nastane nevtronska zvezda.

    Ključno delo manjkajoča masa v jati Koma, 1933; supernove in nevtronske zvezde z Baadejem, 1934

  9. Meghnad Saha 1893–1956

    Izpeljal je enačbo toplotne ionizacije plina pri dani temperaturi in tlaku. Z njo so spektralne razrede zvezd prvič razložili s temperaturo, kar je odprlo pot določanju sestave zvezd.

    Ključno delo Sahova ionizacijska enačba, 1920

  10. Martin Ryle 1918–1984

    Razvil je sintezo aperture, pri kateri več manjših anten skupaj doseže kotno ločljivost zelo velikega teleskopa. Na tej metodi temeljijo sodobni radijski interferometri, ki dajejo najostrejše slike neba.

    Ključno delo sinteza aperture, 1950-a in 1960-a

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Johannes Kepler 1571–1630 s seznama popularnosti

    Odkril je tri zakone gibanja planetov, med njimi spoznanje, da se planeti gibljejo okoli Sonca po elipsah.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1 · Claude 1

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,5 · trajnost 5,0

  2. Nikolaj Kopernik 1473–1543 s seznama popularnosti

    Postavil je heliocentrični model, v katerem Zemlja in drugi planeti krožijo okoli Sonca.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2 · Claude 2

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  3. Klavdij Ptolemaj ok. 100–ok. 170 s seznama popularnosti

    V Almagestu je sistematično izdelal geocentrični model vesolja, ki je v astronomiji prevladoval več kot tisoč let; napisal je tudi Geografijo.

    Ø mesto 4,0 · GPT 3 · Claude 5

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  4. Hiparh ok. 190–120 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Sestavil je enega prvih zvezdnih katalogov, odkril precesijo enakonočij in razvil zgodnjo trigonometrijo.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4 · Claude 4

    doseg 4,5 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  5. Edwin Hubble 1889–1953 s seznama popularnosti

    Pokazal je, da so spiralne meglice galaksije zunaj Rimske ceste, in ugotovil, da se galaksije oddaljujejo s hitrostjo, sorazmerno njihovi razdalji.

    Ø mesto 5,0 · GPT 7 · Claude 3

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  6. Tycho Brahe 1546–1601 s seznama popularnosti

    Brez teleskopa je opravil natančne in sistematične meritve položajev zvezd in planetov, iz katerih je Kepler izpeljal zakone gibanja planetov.

    Ø mesto 5,5 · GPT 5 · Claude 6

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,5 · trajnost 5,0

  7. Henrietta Swan Leavitt 1868–1921 s seznama popularnosti

    Odkrila je zvezo med periodo in izsevom kefeid, ki je omogočila merjenje razdalj do oddaljenih galaksij.

    Ø mesto 7,0 · GPT 6 · Claude 8

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. William Huggins 1824–1910 iz doprinosa

    Z Williamom Allenom Millerjem je s spektroskopijo pokazal, da imajo zvezde iste elemente kot Zemlja; sam je ugotovil, da so nekatere meglice plinaste. Z Dopplerjevim premikom je meril hitrosti zvezd in soutemeljil astrofiziko.

    Ø mesto 9,5 · GPT 12 · Claude 7

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  9. William Herschel 1738–1822 s seznama popularnosti

    Odkril je planet Uran, katalogiziral na tisoče meglic in zvezdnih kopic ter odkril infrardeče sevanje.

    Ø mesto 10,0 · GPT 8 · Claude 12

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  10. Georges Lemaître 1894–1966 s seznama popularnosti

    Iz splošne teorije relativnosti je izpeljal širjenje vesolja in predlagal zamisel o »prvobitnem atomu«, zametek teorije velikega poka.

    Ø mesto 11,5 · GPT 10 · Claude 13

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  11. Arthur Eddington 1882–1944 s seznama popularnosti

    Proučeval je notranjo zgradbo zvezd in z opazovanjem Sončevega mrka leta 1919 podprl Einsteinovo splošno teorijo relativnosti.

    Ø mesto 12,0 · GPT 9 · Claude 15

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  12. Karl Jansky 1905–1950 iz doprinosa

    Pri raziskovanju motenj radijskih zvez je odkril radijske valove iz središča Galaksije. S tem je začel radijsko astronomijo, ki je pozneje odkrila kvazarje, pulzarje in prasevanje.

    Ø mesto 12,0 · GPT 15 · Claude 9

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  13. Subrahmanjan Čandrasekar 1910–1995 s seznama popularnosti

    Izračunal je največjo možno maso bele pritlikavke, imenovano Čandrasekarjeva meja, in raziskoval zgradbo zvezd; leta 1983 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

    Ø mesto 12,0 · GPT 14 · Claude 10

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  14. Cecilia Payne-Gaposchkin 1900–1979 s seznama popularnosti

    Pokazala je, da zvezde sestavljata pretežno vodik in helij, kar je spremenilo razumevanje kemične sestave vesolja.

    Ø mesto 14,0 · GPT 17 · Claude 11

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  15. Fred Hoyle 1915–2001 s seznama popularnosti

    Pojasnil je nastajanje kemijskih elementov v zvezdah (nukleosintezo), zagovarjal teorijo stacionarnega vesolja in skoval izraz »veliki pok«.

    Ø mesto 15,0 · GPT 11 · Claude 19

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  16. Meghnad Saha 1893–1956 iz doprinosa

    Izpeljal je enačbo toplotne ionizacije plina pri dani temperaturi in tlaku. Z njo so spektralne razrede zvezd prvič razložili s temperaturo, kar je odprlo pot določanju sestave zvezd.

    Ø mesto 16,5 · GPT 13 · Claude 20

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  17. Martin Ryle 1918–1984 iz doprinosa

    Razvil je sintezo aperture, pri kateri več manjših anten skupaj doseže kotno ločljivost zelo velikega teleskopa. Na tej metodi temeljijo sodobni radijski interferometri, ki dajejo najostrejše slike neba.

    Ø mesto 16,5 · GPT 16 · Claude 17

    doseg 3,5 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  18. Friedrich Wilhelm Bessel 1784–1846 iz doprinosa

    Prvi je zanesljivo izmeril paralakso zvezde in s tem razdaljo do druge zvezde. Postavil je temelje natančne astrometrije; Besslove funkcije so splošno orodje fizike in tehnike.

    Ø mesto 17,5 · GPT 21 · Claude 14

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  19. Aleksander Fridman 1888–1925 iz doprinosa modela se razhajata

    Iz Einsteinovih enačb je izpeljal modele vesolja, ki se lahko širijo ali krčijo. Postavil je matematično podlago dinamične kozmologije; podobne rešitve je pozneje neodvisno razvil Lemaître.

    Ø mesto 21,0 · GPT 26 · Claude 16

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  20. Ejnar Hertzsprung 1873–1967 iz doprinosa

    Razločil je orjakinje in pritlikavke ter povezal barvo zvezd z njihovim izsevom. To je vodilo do Hertzsprung–Russellovega diagrama, temeljnega orodja za razumevanje razvoja zvezd.

    Ø mesto 21,5 · GPT 22 · Claude 21

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  21. Fritz Zwicky 1898–1974 iz doprinosa

    Iz gibanja galaksij v jati Koma je sklepal na veliko nevidne mase, kar je zgodnji namig o temni snovi. Z Walterjem Baadejem je uvedel pojem supernove in predlagal, da ob njej nastane nevtronska zvezda.

    Ø mesto 22,0 · GPT 20 · Claude 24

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  22. Henry Norris Russell 1877–1957 iz doprinosa

    Neodvisno je razvil povezavo med spektralnim razredom in izsevom zvezd. Hertzsprung–Russellov diagram je omogočil sistematično primerjanje zvezd in preizkušanje modelov njihovega razvoja.

    Ø mesto 22,5 · GPT 23 · Claude 22

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  23. Vera Rubin 1928–2016 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Z meritvami hitrosti vrtenja galaksij je zbrala ključne dokaze za obstoj temne snovi.

    Ø mesto 23,5 · GPT 29 · Claude 18

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  24. Edmond Halley 1656–1742 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Izračunal je tirnico kometa, ki se imenuje po njem, in napovedal njegovo vrnitev; spodbudil in financiral je izid Newtonovih Principia.

    Ø mesto 24,0 · GPT 18 · Claude 30

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  25. Annie Jump Cannon 1863–1941 s seznama popularnosti

    Razvila je harvardsko shemo spektralne klasifikacije zvezd (O, B, A, F, G, K, M) in razvrstila na stotisoče zvezd.

    Ø mesto 24,0 · GPT 25 · Claude 23

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  26. Jan Hendrik Oort 1900–1992 s seznama popularnosti

    Potrdil je vrtenje Galaksije, predlagal obstoj oblaka kometov na robu Osončja (Oortov oblak) in z radijskimi opazovanji kartiral spiralno zgradbo Galaksije.

    Ø mesto 25,5 · GPT 24 · Claude 27

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  27. Vesto Slipher 1875–1969 iz doprinosa modela se razhajata

    Izmeril je radialne hitrosti spiralnih meglic in ugotovil prevlado rdečih premikov. Njegovi podatki so postali ključna opazovalna podlaga za poznejše raziskovanje širjenja vesolja.

    Ø mesto 26,5 · GPT 19 · Claude 34

    doseg 3,0 · življenja 2,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  28. Arno Allan Penzias 1933–2024 s seznama popularnosti

    Z Robertom Wilsonom je odkril kozmično mikrovalovno sevanje ozadja, ključni dokaz za teorijo velikega poka.

    Ø mesto 28,5 · GPT 32 · Claude 25

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 1,5 · trajnost 5,0

  29. Jocelyn Bell Burnell r. 1943 s seznama popularnosti

    Kot podiplomska študentka je odkrila prve radijske pulzarje, hitro vrteče se nevtronske zvezde.

    Ø mesto 28,5 · GPT 28 · Claude 29

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  30. Stephen Hawking 1942–2018 s seznama popularnosti

    Napovedal je, da črne luknje sevajo (Hawkingovo sevanje), in z Rogerjem Penroseom razvil izreke o singularnostih v splošni teoriji relativnosti.

    Ø mesto 29,0 · GPT 30 · Claude 28

    doseg 4,5 · življenja 3,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  31. Harlow Shapley 1885–1972 s seznama popularnosti

    Z razporeditvijo kroglastih kopic je pokazal, da Sonce ni v središču Galaksije, in ocenil njeno velikost; vodil je observatorij Harvard.

    Ø mesto 29,5 · GPT 33 · Claude 26

    doseg 3,5 · življenja 2,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  32. Carl Sagan 1934–1996 s seznama popularnosti

    Planetarni astronom, ki je sodeloval pri vesoljskih misijah NASA in z nanizanko Cosmos približal znanost širši javnosti.

    Ø mesto 30,0 · GPT 27 · Claude 33

    doseg 5,0 · življenja 3,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 3,5

  33. Giovanni Domenico Cassini 1625–1712 s seznama popularnosti

    Odkril je štiri Saturnove lune in razmik v Saturnovih obročih ter vodil Pariški observatorij.

    Ø mesto 31,5 · GPT 31 · Claude 32

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  34. Aristarh s Samosa ok. 310–230 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Grški astronom, ki je predlagal prvi znani heliocentrični model, v katerem Zemlja kroži okoli Sonca.

    Ø mesto 33,0 · GPT 35 · Claude 31

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 2,5 · protidejstveno 1,5 · trajnost 3,5

  35. Caroline Herschel 1750–1848 s seznama popularnosti

    Odkrila je več kometov in meglic, z bratom Williamom sodelovala pri sistematičnem pregledovanju neba in dopolnila Flamsteedov zvezdni katalog.

    Ø mesto 34,5 · GPT 34 · Claude 35

    doseg 2,5 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

2c · Znanost

Kemija in vede o Zemlji

Kemija in biokemija, geologija, oceanografija, meteorologija in klimatologija.

Modeli so predlagali 80 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Dmitrij Ivanovič Mendelejev 1834–1907

    Sestavil je periodni sistem elementov in na podlagi njegovih vrzeli napovedal lastnosti še neodkritih elementov.

    Ključni trenutek Mendelejev, Sankt Peterburg 1869: predstavi periodni sistem elementov

    Ø 24,0 točke · omenilo 15/15

  2. Antoine Lavoisier 1743–1794

    Pojasnil je vlogo kisika pri gorenju, potrdil ohranitev mase in uvedel sodobno kemijsko poimenovanje.

    Ključni trenutek Lavoisier, Pariz 1789: izide Traité élémentaire de chimie

    Ø 23,4 točke · omenilo 15/15

  3. John Dalton 1766–1844

    Razvil je sodobno atomsko teorijo z relativnimi atomskimi masami, postavil zakon delnih tlakov in prvi znanstveno opisal barvno slepoto.

    Ključni trenutek Dalton, Manchester 1808: izide prvi zvezek knjige A New System of Chemical Philosophy z atomsko teorijo

    Ø 20,7 točke · omenilo 14/15

  4. Linus Pauling 1901–1994

    S kvantno mehaniko je pojasnil naravo kemijske vezi; prejel je Nobelovo nagrado za kemijo (1954) in za mir (1962).

    Ključni trenutek Pauling, Ithaca 1939: izide knjiga The Nature of the Chemical Bond

    Ø 19,7 točke · omenilo 15/15

  5. Robert Boyle 1627–1691

    Zagovarjal je eksperimentalno metodo v kemiji in opisal obratno sorazmernost med tlakom in prostornino plina (Boylov zakon).

    Ključni trenutek Boyle, London 1661: izide delo The Sceptical Chymist

    Ø 17,7 točke · omenilo 13/15

  6. Svante Arrhenius 1859–1927

    Razvil je teorijo elektrolitske disociacije in izračunal, kako ogljikov dioksid v ozračju vpliva na temperaturo Zemlje.

    Ključni trenutek Arrhenius, Stockholm 1896: objavi izračun vpliva ogljikovega dioksida na temperaturo Zemlje

    Ø 15,8 točke · omenilo 14/15

  7. Fritz Haber 1868–1934

    Razvil je sintezo amoniaka iz dušika in vodika, ki omogoča množično proizvodnjo umetnih gnojil; v prvi svetovni vojni je vodil nemški program bojnih plinov.

    Ključni trenutek Haber, Karlsruhe 1909: predstavi delujočo napravo za sintezo amoniaka

    Ø 12,1 točke · omenilo 13/15

  8. Alfred Wegener 1880–1930

    Predlagal je teorijo premikanja celin, ki je postala predhodnica sodobne teorije tektonike plošč.

    Ključni trenutek Wegener, 1915: izide njegova knjiga Nastanek celin in oceanov

    Ø 12,0 točke · omenilo 14/15

  9. Jöns Jacob Berzelius 1779–1848

    Uvedel je sodobne kemijske simbole iz črk, natančno določil atomske mase mnogih elementov ter odkril ali soodkril selen, cerij in torij.

    Ključni trenutek Berzelius, 1813: predlaga označevanje kemijskih elementov z začetnicami latinskih imen

    Ø 11,9 točke · omenilo 9/15

  10. Charles Lyell 1797–1875

    V delu Načela geologije je zagovarjal uniformitarizem, nauk, da so Zemljo oblikovali počasni procesi, ki delujejo še danes.

    Ključni trenutek Lyell, London 1830: izide prvi zvezek dela Principles of Geology

    Ø 11,2 točke · omenilo 13/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. James Hutton 1726–1797

    Razvil je zamisel, da Zemljo oblikujejo počasni procesi, ki delujejo še danes, kar je kazalo na njeno zelo veliko starost.

    Ključni trenutek Hutton, Edinburg 1785: Kraljevi družbi v Edinburgu predstavi svojo Teorijo Zemlje

    Ø 10,8 točke · omenilo 13/15

  2. Gilbert Newton Lewis 1875–1946

    Kovalentno vez je opisal kot par skupnih elektronov, uvedel Lewisove strukturne formule in razširil pojem kislin in baz.

    Ključni trenutek Lewis, Berkeley 1916: objavi članek The Atom and the Molecule o vezi s skupnim elektronskim parom

    Ø 10,6 točke · omenilo 10/15

  3. Amedeo Avogadro 1776–1856

    Postavil je hipotezo, da enake prostornine plinov pri enaki temperaturi in tlaku vsebujejo enako število molekul; po njem se imenuje Avogadrova konstanta.

    Ključni trenutek Avogadro, 1811: objavi hipotezo o enakem številu molekul v enakih prostorninah plinov

    Ø 9,4 točke · omenilo 7/15

  4. Friedrich Wöhler 1800–1882

    S sintezo sečnine iz anorganskih snovi je omajal vitalizem in prispeval k razvoju organske kemije; izoliral je tudi aluminij.

    Ključni trenutek Wöhler, Berlin 1828: iz amonijevega cianata sintetizira sečnino

    Ø 8,9 točke · omenilo 8/15

  5. Dorothy Hodgkin 1910–1994

    Z rentgensko kristalografijo je določila zgradbo penicilina, vitamina B12 in inzulina; leta 1964 je prejela Nobelovo nagrado za kemijo.

    Ključni trenutek Hodgkin, Oxford 1969: po 35 letih dela določi zgradbo inzulina

    Ø 8,0 točke · omenilo 10/15

  6. Humphry Davy 1778–1829

    Z elektrolizo je prvi izoliral več kemijskih elementov, med njimi kalij in natrij, in izumil varnostno rudarsko svetilko.

    Ključni trenutek Davy, London 1807: z elektrolizo izolira kalij in natrij

    Ø 5,7 točke · omenilo 8/15

  7. Carl Bosch 1874–1940

    Haberjevo sintezo amoniaka je prenesel v industrijsko proizvodnjo pri visokem tlaku, kar je omogočilo množično izdelavo umetnih gnojil.

    Ključni trenutek Bosch, Oppau 1913: začne obratovati prva industrijska tovarna za sintezo amoniaka

    Ø 4,8 točke · omenilo 5/15

  8. Robert Bunsen 1811–1899

    S Kirchhoffom je razvil spektralno analizo in z njo odkril cezij in rubidij; izpopolnil je laboratorijski plinski gorilnik, ki nosi njegovo ime.

    Ključni trenutek Bunsen, Heidelberg 1860: s Kirchhoffom s spektralno analizo odkrije cezij

    Ø 4,7 točke · omenilo 7/15

  9. Jacobus Henricus van 't Hoff 1852–1911

    Utemeljil je stereokemijo s tetraedrskim modelom ogljikovega atoma ter raziskoval kemijsko kinetiko, ravnotežje in osmotski tlak; leta 1901 je prejel prvo Nobelovo nagrado za kemijo.

    Ključni trenutek Van 't Hoff, 1874: predlaga tetraedrsko razporeditev vezi ogljikovega atoma

    Ø 4,3 točke · omenilo 4/15

  10. Joseph Priestley 1733–1804

    Odkril je kisik, neodvisno od Carla Wilhelma Scheeleja, in več drugih plinov ter izumil gazirano vodo.

    Ključni trenutek Priestley, Calne 1774: s segrevanjem živosrebrovega oksida pridobi kisik

    Ø 4,1 točke · omenilo 6/15

  11. Harry Hammond Hess 1906–1969

    Predlagal je hipotezo o širjenju oceanskega dna, ki je postala eden od temeljev teorije tektonike plošč.

    Ključni trenutek Hess, Princeton 1962: objavi razpravo History of Ocean Basins o širjenju oceanskega dna

    Ø 3,5 točke · omenilo 7/15

  12. August Kekulé 1829–1896

    Ugotovil je štirivalentnost ogljika in predlagal obročasto zgradbo benzena ter s tem utemeljil strukturno organsko kemijo.

    Ključni trenutek Kekulé, Gent 1865: predlaga obročasto zgradbo benzena

    Ø 3,1 točke · omenilo 3/15

  13. Inge Lehmann 1888–1993

    Na podlagi potresnih valov je odkrila, da ima Zemlja trdno notranje jedro znotraj tekočega zunanjega jedra.

    Ključni trenutek Lehmann, 1936: v članku z naslovom P' predlaga obstoj notranjega jedra Zemlje

    Ø 2,7 točke · omenilo 6/15

  14. Marie Tharp 1920–2006

    Z Bruceom Heezenom je izdelala prve podrobne karte oceanskega dna, ki so razkrile riftno dolino Srednjeatlantskega hrbta in podprle tektoniko plošč.

    Ključni trenutek Tharp, ok. 1952: v profilih globin opazi riftno dolino vzdolž Srednjeatlantskega hrbta

    Ø 2,7 točke · omenilo 5/15

  15. Carl Wilhelm Scheele 1742–1786

    Neodvisno od Priestleyja je odkril kisik, poleg tega pa še klor in številne spojine, med njimi več organskih kislin.

    Ključni trenutek Scheele, ok. 1772: pridobi kisik, ki ga imenuje ognjeni zrak

    Ø 2,7 točke · omenilo 3/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Josiah Willard Gibbs 1839–1903

    Razvil je termodinamiko kemijskega ravnotežja, ki omogoča napovedovanje reakcij in načrtovanje industrijskih procesov.

    Ključno delo On the Equilibrium of Heterogeneous Substances, 1876–1878

  2. Clair Cameron Patterson 1922–1995

    Z natančnimi meritvami je dokazoval razširjeno onesnaženje s svincem in podprl omejevanje njegove uporabe v korist javnega zdravja.

    Ključno delo Contaminated and Natural Lead Environments of Man, 1965

  3. Emil Fischer 1852–1919

    Razjasnil je zgradbo sladkorjev in drugih bioloških molekul ter razvil sintezne metode, na katerih sta gradili biokemija in farmacija.

    Ključno delo Konfiguracije sladkorjev in Fischerjeve projekcije, 1891

  4. Hermann Staudinger 1881–1965

    Utemeljil je obstoj dolgih kovalentnih makromolekul ter omogočil razumevanje in razvoj sintetičnih polimerov za številne uporabne materiale.

    Ključno delo Über Polymerisation, 1920

  5. Mario Molina 1943–2020

    S Sherwoodom Rowlandom je pojasnil, kako CFC uničujejo stratosferski ozon; ugotovitve so podprle mednarodno omejevanje teh snovi.

    Ključno delo Mehanizem razgradnje ozona zaradi CFC, z Rowlandom, 1974

  6. Archer John Porter Martin 1910–2002

    Z Richardom Syngeom je razvil porazdelitveno kromatografijo; ta je omogočila zanesljivejše ločevanje in analizo snovi v raziskavah in industriji.

    Ključno delo Porazdelitvena kromatografija, s Syngeom, 1941

  7. Hans Adolf Krebs 1900–1981

    S sodelavci je pojasnil osrednje presnovne cikle, zlasti citratnega, ter omogočil razumevanje celične presnove in njenih motenj.

    Ključno delo Citratni cikel, z W. A. Johnsonom, 1937

  8. Paul J. Crutzen 1933–2021

    Pojasnil je katalitsko vlogo dušikovih oksidov pri razgradnji stratosferskega ozona in izboljšal razumevanje njegove občutljivosti na človekove vplive.

    Ključno delo Vloga dušikovih oksidov v stratosferskem ozonu, 1970

  9. Eduard Buchner 1860–1917

    Pokazal je, da alkoholno vrenje poteka tudi v izvlečku kvasovk brez živih celic, ter dal odločilen dokaz za razvoj eksperimentalne encimske biokemije.

    Ključno delo Alkoholische Gährung ohne Hefezellen, 1897

  10. Vilhelm Bjerknes 1862–1951

    Vremensko napoved je zastavil kot fizikalni problem začetnih pogojev in z bergensko šolo postavil temelje sodobne meteorologije.

    Ključno delo Das Problem der Wettervorhersage, 1904

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Antoine Lavoisier 1743–1794 s seznama popularnosti

    Pojasnil je vlogo kisika pri gorenju, potrdil ohranitev mase in uvedel sodobno kemijsko poimenovanje.

    Ø mesto 1,5 · GPT 1 · Claude 2

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  2. Fritz Haber 1868–1934 s seznama popularnosti

    Razvil je sintezo amoniaka iz dušika in vodika, ki omogoča množično proizvodnjo umetnih gnojil; v prvi svetovni vojni je vodil nemški program bojnih plinov.

    Ø mesto 2,5 · GPT 4 · Claude 1

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  3. Carl Bosch 1874–1940 s seznama popularnosti

    Haberjevo sintezo amoniaka je prenesel v industrijsko proizvodnjo pri visokem tlaku, kar je omogočilo množično izdelavo umetnih gnojil.

    Ø mesto 4,0 · GPT 3 · Claude 5

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  4. Josiah Willard Gibbs 1839–1903 iz doprinosa

    Razvil je termodinamiko kemijskega ravnotežja, ki omogoča napovedovanje reakcij in načrtovanje industrijskih procesov.

    Ø mesto 4,5 · GPT 2 · Claude 7

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  5. John Dalton 1766–1844 s seznama popularnosti

    Razvil je sodobno atomsko teorijo z relativnimi atomskimi masami, postavil zakon delnih tlakov in prvi znanstveno opisal barvno slepoto.

    Ø mesto 4,5 · GPT 5 · Claude 4

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  6. Linus Pauling 1901–1994 s seznama popularnosti

    S kvantno mehaniko je pojasnil naravo kemijske vezi; prejel je Nobelovo nagrado za kemijo (1954) in za mir (1962).

    Ø mesto 6,0 · GPT 6 · Claude 6

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  7. Dmitrij Ivanovič Mendelejev 1834–1907 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Sestavil je periodni sistem elementov in na podlagi njegovih vrzeli napovedal lastnosti še neodkritih elementov.

    Ø mesto 8,5 · GPT 14 · Claude 3

    doseg 5,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  8. Hermann Staudinger 1881–1965 iz doprinosa

    Utemeljil je obstoj dolgih kovalentnih makromolekul ter omogočil razumevanje in razvoj sintetičnih polimerov za številne uporabne materiale.

    Ø mesto 8,5 · GPT 7 · Claude 10

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  9. Svante Arrhenius 1859–1927 s seznama popularnosti

    Razvil je teorijo elektrolitske disociacije in izračunal, kako ogljikov dioksid v ozračju vpliva na temperaturo Zemlje.

    Ø mesto 9,5 · GPT 8 · Claude 11

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  10. Gilbert Newton Lewis 1875–1946 s seznama popularnosti

    Kovalentno vez je opisal kot par skupnih elektronov, uvedel Lewisove strukturne formule in razširil pojem kislin in baz.

    Ø mesto 12,0 · GPT 16 · Claude 8

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  11. Mario Molina 1943–2020 iz doprinosa

    S Sherwoodom Rowlandom je pojasnil, kako CFC uničujejo stratosferski ozon; ugotovitve so podprle mednarodno omejevanje teh snovi.

    Ø mesto 13,0 · GPT 12 · Claude 14

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  12. Emil Fischer 1852–1919 iz doprinosa

    Razjasnil je zgradbo sladkorjev in drugih bioloških molekul ter razvil sintezne metode, na katerih sta gradili biokemija in farmacija.

    Ø mesto 13,5 · GPT 18 · Claude 9

    doseg 3,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  13. Vilhelm Bjerknes 1862–1951 iz doprinosa modela se razhajata

    Vremensko napoved je zastavil kot fizikalni problem začetnih pogojev in z bergensko šolo postavil temelje sodobne meteorologije.

    Ø mesto 15,0 · GPT 10 · Claude 20

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  14. Jöns Jacob Berzelius 1779–1848 s seznama popularnosti

    Uvedel je sodobne kemijske simbole iz črk, natančno določil atomske mase mnogih elementov ter odkril ali soodkril selen, cerij in torij.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15 · Claude 15

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  15. Archer John Porter Martin 1910–2002 iz doprinosa modela se razhajata

    Z Richardom Syngeom je razvil porazdelitveno kromatografijo; ta je omogočila zanesljivejše ločevanje in analizo snovi v raziskavah in industriji.

    Ø mesto 16,5 · GPT 9 · Claude 24

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  16. James Hutton 1726–1797 s seznama popularnosti

    Razvil je zamisel, da Zemljo oblikujejo počasni procesi, ki delujejo še danes, kar je kazalo na njeno zelo veliko starost.

    Ø mesto 16,5 · GPT 20 · Claude 13

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  17. Clair Cameron Patterson 1922–1995 iz doprinosa modela se razhajata

    Z natančnimi meritvami je dokazoval razširjeno onesnaženje s svincem in podprl omejevanje njegove uporabe v korist javnega zdravja.

    Ø mesto 19,0 · GPT 11 · Claude 27

    doseg 4,5 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  18. Paul J. Crutzen 1933–2021 iz doprinosa modela se razhajata

    Pojasnil je katalitsko vlogo dušikovih oksidov pri razgradnji stratosferskega ozona in izboljšal razumevanje njegove občutljivosti na človekove vplive.

    Ø mesto 19,0 · GPT 13 · Claude 25

    doseg 4,5 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  19. Hans Adolf Krebs 1900–1981 iz doprinosa

    S sodelavci je pojasnil osrednje presnovne cikle, zlasti citratnega, ter omogočil razumevanje celične presnove in njenih motenj.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19 · Claude 19

    doseg 3,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  20. Robert Boyle 1627–1691 s seznama popularnosti

    Zagovarjal je eksperimentalno metodo v kemiji in opisal obratno sorazmernost med tlakom in prostornino plina (Boylov zakon).

    Ø mesto 19,5 · GPT 17 · Claude 22

    doseg 4,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  21. Charles Lyell 1797–1875 s seznama popularnosti modela se razhajata

    V delu Načela geologije je zagovarjal uniformitarizem, nauk, da so Zemljo oblikovali počasni procesi, ki delujejo še danes.

    Ø mesto 20,0 · GPT 28 · Claude 12

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  22. August Kekulé 1829–1896 s seznama popularnosti

    Ugotovil je štirivalentnost ogljika in predlagal obročasto zgradbo benzena ter s tem utemeljil strukturno organsko kemijo.

    Ø mesto 20,0 · GPT 22 · Claude 18

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  23. Alfred Wegener 1880–1930 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Predlagal je teorijo premikanja celin, ki je postala predhodnica sodobne teorije tektonike plošč.

    Ø mesto 22,0 · GPT 27 · Claude 17

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  24. Jacobus Henricus van 't Hoff 1852–1911 s seznama popularnosti

    Utemeljil je stereokemijo s tetraedrskim modelom ogljikovega atoma ter raziskoval kemijsko kinetiko, ravnotežje in osmotski tlak; leta 1901 je prejel prvo Nobelovo nagrado za kemijo.

    Ø mesto 22,0 · GPT 21 · Claude 23

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  25. Dorothy Hodgkin 1910–1994 s seznama popularnosti

    Z rentgensko kristalografijo je določila zgradbo penicilina, vitamina B12 in inzulina; leta 1964 je prejela Nobelovo nagrado za kemijo.

    Ø mesto 23,0 · GPT 25 · Claude 21

    doseg 3,5 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  26. Harry Hammond Hess 1906–1969 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Predlagal je hipotezo o širjenju oceanskega dna, ki je postala eden od temeljev teorije tektonike plošč.

    Ø mesto 23,5 · GPT 31 · Claude 16

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  27. Humphry Davy 1778–1829 s seznama popularnosti

    Z elektrolizo je prvi izoliral več kemijskih elementov, med njimi kalij in natrij, in izumil varnostno rudarsko svetilko.

    Ø mesto 24,5 · GPT 23 · Claude 26

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  28. Eduard Buchner 1860–1917 iz doprinosa

    Pokazal je, da alkoholno vrenje poteka tudi v izvlečku kvasovk brez živih celic, ter dal odločilen dokaz za razvoj eksperimentalne encimske biokemije.

    Ø mesto 27,5 · GPT 26 · Claude 29

    doseg 3,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  29. Robert Bunsen 1811–1899 s seznama popularnosti

    S Kirchhoffom je razvil spektralno analizo in z njo odkril cezij in rubidij; izpopolnil je laboratorijski plinski gorilnik, ki nosi njegovo ime.

    Ø mesto 28,0 · GPT 24 · Claude 32

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  30. Marie Tharp 1920–2006 s seznama popularnosti

    Z Bruceom Heezenom je izdelala prve podrobne karte oceanskega dna, ki so razkrile riftno dolino Srednjeatlantskega hrbta in podprle tektoniko plošč.

    Ø mesto 28,5 · GPT 29 · Claude 28

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  31. Amedeo Avogadro 1776–1856 s seznama popularnosti

    Postavil je hipotezo, da enake prostornine plinov pri enaki temperaturi in tlaku vsebujejo enako število molekul; po njem se imenuje Avogadrova konstanta.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30 · Claude 30

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 1,5 · trajnost 5,0

  32. Friedrich Wöhler 1800–1882 s seznama popularnosti

    S sintezo sečnine iz anorganskih snovi je omajal vitalizem in prispeval k razvoju organske kemije; izoliral je tudi aluminij.

    Ø mesto 31,5 · GPT 32 · Claude 31

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  33. Joseph Priestley 1733–1804 s seznama popularnosti

    Odkril je kisik, neodvisno od Carla Wilhelma Scheeleja, in več drugih plinov ter izumil gazirano vodo.

    Ø mesto 33,5 · GPT 34 · Claude 33

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 1,5 · trajnost 4,0

  34. Carl Wilhelm Scheele 1742–1786 s seznama popularnosti

    Neodvisno od Priestleyja je odkril kisik, poleg tega pa še klor in številne spojine, med njimi več organskih kislin.

    Ø mesto 33,5 · GPT 33 · Claude 34

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  35. Inge Lehmann 1888–1993 s seznama popularnosti

    Na podlagi potresnih valov je odkrila, da ima Zemlja trdno notranje jedro znotraj tekočega zunanjega jedra.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35 · Claude 35

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

2d · Znanost

Biologija in ekologija

Botanika, zoologija, genetika, mikrobiologija, evolucija in ekologija; medicina ima svoje področje.

Modeli so predlagali 70 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Charles Darwin 1809–1882

    Razvoj vrst je pojasnil z naravnim izborom in s tem postavil temelje sodobne evolucijske biologije.

    Ključni trenutek Darwin, London 1859: izide knjiga O nastanku vrst

    Ø 25,0 točke · omenilo 15/15

  2. Gregor Mendel 1822–1884

    S poskusi križanja graha je odkril osnovna pravila dedovanja lastnosti.

    Ključni trenutek Mendel, Brno 1865: Naravoslovnemu društvu predstavi poskuse s križanjem graha

    Ø 23,9 točke · omenilo 15/15

  3. Carl Linnaeus 1707–1778

    Uvedel je dosledno dvočlensko poimenovanje vrst in hierarhično razvrstitev živih bitij, ki je temelj sodobne taksonomije.

    Ključni trenutek Linnaeus, Leiden 1735: izide prva izdaja dela Systema Naturae

    Ø 19,5 točke · omenilo 14/15

  4. Louis Pasteur 1822–1895

    Dokazal je, da mikrobi povzročajo vrenje in bolezni, uvedel pasterizacijo in razvil cepivo proti steklini.

    Ključni trenutek Pasteur, Pariz 1885: prvo uspešno cepljenje dečka proti steklini

    Ø 18,9 točke · omenilo 15/15

  5. James Watson 1928–2025

    S Francisom Crickom je ob uporabi podatkov Rosalind Franklin in Mauricea Wilkinsa določil zgradbo DNK kot dvojne vijačnice.

    Ključni trenutek Watson, Cambridge 1953: s Crickom objavi model dvojne vijačnice DNK

    Ø 16,3 točke · omenilo 14/15

  6. Francis Crick 1916–2004

    Z Jamesom Watsonom je predlagal model dvojne vijačnice DNK in pozneje prispeval k razvozlanju genskega koda.

    Ključni trenutek Crick, Cambridge 1953: z Watsonom objavi model dvojne vijačnice DNK

    Ø 15,7 točke · omenilo 14/15

  7. Rosalind Franklin 1920–1958

    Z rentgensko difrakcijo je pridobila ključne slike DNK, ki so pripomogle k odkritju dvojne vijačnice; raziskovala je tudi zgradbo virusov in premoga.

    Ključni trenutek Franklin, London 1952: v njenem laboratoriju nastane rentgenska slika DNK, znana kot fotografija 51

    Ø 14,4 točke · omenilo 15/15

  8. Thomas Hunt Morgan 1866–1945

    S poskusi na vinskih mušicah je pokazal, da so geni na kromosomih; leta 1933 je prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

    Ključni trenutek Morgan, New York 1910: najde vinsko mušico z belimi očmi in odkrije spolno vezano dedovanje

    Ø 13,5 točke · omenilo 12/15

  9. Barbara McClintock 1902–1992

    Odkrila je premične genetske elemente (transpozone) pri koruzi in pokazala, da lahko geni spreminjajo položaj na kromosomih.

    Ključni trenutek McClintock, Stockholm 1983: kot edina dobitnica prejme Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino

    Ø 12,9 točke · omenilo 14/15

  10. Antonie van Leeuwenhoek 1632–1723

    Z doma izdelanimi mikroskopi z eno lečo je prvi opazoval in opisal bakterije, praživali in semenčice.

    Ključni trenutek Van Leeuwenhoek, Delft 1676: v pismu Kraljevi družbi opiše drobna živa bitja v vodi

    Ø 12,5 točke · omenilo 11/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Alfred Russel Wallace 1823–1913

    Neodvisno od Darwina je zasnoval teorijo evolucije z naravnim izborom in prispeval k biogeografiji, med drugim z opisom Wallaceove črte.

    Ključni trenutek Wallace, London 1858: v Linnejevem društvu predstavijo njegov in Darwinov prispevek o naravnem izboru

    Ø 12,0 točke · omenilo 10/15

  2. Robert Hooke 1635–1703

    V delu Micrographia je opisal mikroskopska opazovanja in uvedel izraz »celica«; formuliral je tudi zakon elastičnosti.

    Ključni trenutek Hooke, London 1665: izide Micrographia z opisom celic v pluti

    Ø 11,2 točke · omenilo 11/15

  3. Ernst Mayr 1904–2005

    Oblikoval je biološki koncept vrste in bil eden od tvorcev sodobne sinteze evolucijske teorije.

    Ključni trenutek Mayr, New York 1942: izide knjiga Systematics and the Origin of Species

    Ø 11,1 točke · omenilo 12/15

  4. Theodosius Dobzhansky 1900–1975

    S knjigo Genetika in nastanek vrst je povezal genetiko z Darwinovo teorijo in soustvaril sodobno evolucijsko sintezo.

    Ključni trenutek Dobzhansky, New York 1937: izide knjiga Genetics and the Origin of Species

    Ø 11,0 točke · omenilo 13/15

  5. Rachel Carson 1907–1964

    Biologinja, ki je v knjigi Nema pomlad opozorila na škodljive učinke pesticidov, kot je DDT, in spodbudila okoljevarstveno gibanje.

    Ključni trenutek Carson, ZDA 1962: izide knjiga Nema pomlad (Silent Spring)

    Ø 10,9 točke · omenilo 15/15

  6. Edward Osborne Wilson 1929–2021

    Proučeval je mravlje, utemeljil sociobiologijo, z Robertom MacArthurjem razvil teorijo otoške biogeografije in zagovarjal ohranjanje biotske raznovrstnosti.

    Ključni trenutek Wilson, 1975: izide knjiga Sociobiology: The New Synthesis

    Ø 8,2 točke · omenilo 13/15

  7. Jean-Baptiste Lamarck 1744–1829

    Razvil je eno prvih celovitih teorij evolucije, ki je vključevala dedovanje pridobljenih lastnosti, in uredil sistematiko nevretenčarjev.

    Ključni trenutek Lamarck, Pariz 1809: izide Zoološka filozofija s teorijo o spreminjanju vrst

    Ø 7,7 točke · omenilo 7/15

  8. Lynn Margulis 1938–2011

    Uveljavila je endosimbiontsko teorijo, po kateri so mitohondriji in kloroplasti nastali iz nekoč prostoživečih bakterij.

    Ključni trenutek Margulis, 1967: objavi članek o endosimbiontskem izvoru evkariontskih celic

    Ø 6,4 točke · omenilo 14/15

  9. Jane Goodall 1934–2025

    Z desetletja trajajočim terenskim preučevanjem šimpanzov v Gombeju je dokumentirala njihovo uporabo orodij in družbeno vedenje ter se zavzemala za varstvo narave.

    Ključni trenutek Goodall, Gombe 1960: opazi šimpanza, ki z vejico lovi termite, kar dokazuje izdelavo in uporabo orodij

    Ø 5,6 točke · omenilo 11/15

  10. Theodor Schwann 1810–1882

    S Schleidnom je utemeljil celično teorijo, po kateri so vsi organizmi zgrajeni iz celic, in odkril encim pepsin.

    Ključni trenutek Schwann, Berlin 1839: izide delo, ki celično teorijo razširi na živali

    Ø 5,0 točke · omenilo 5/15

  11. Oswald Avery 1877–1955

    S Colinom MacLeodom in Maclynom McCartyjem je pokazal, da je DNK snov, ki pri bakterijah prenaša dedne lastnosti.

    Ključni trenutek Avery, New York 1944: objavi dokaz, da je transformacijsko načelo DNK

    Ø 4,7 točke · omenilo 6/15

  12. Konrad Lorenz 1903–1989

    Soutemeljil je etologijo, proučeval vedenje živali v naravnem okolju in opisal vtisnjenje, zlasti pri mladičih sivih gosi.

    Ključni trenutek Lorenz, 1973: s Tinbergenom in von Frischem prejme Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino

    Ø 4,5 točke · omenilo 9/15

  13. Ernst Haeckel 1834–1919

    Uvedel je izraz ekologija, populariziral Darwinovo teorijo v Nemčiji, risal filogenetska drevesa in opisal veliko novih vrst, zlasti radiolarijev.

    Ključni trenutek Haeckel, 1866: v delu Splošna morfologija organizmov uvede izraz ekologija

    Ø 4,2 točke · omenilo 8/15

  14. Matthias Jakob Schleiden 1804–1881

    Ugotovil je, da so vse rastline zgrajene iz celic, in s Theodorjem Schwannom postavil temelje celične teorije.

    Ključni trenutek Schleiden, 1838: objavi, da so rastlinska tkiva sestavljena iz celic

    Ø 3,9 točke · omenilo 4/15

  15. Ronald Fisher 1890–1962

    Z analizo variance in načrtovanjem poskusov je postavil temelje sodobne statistike, z združitvijo mendelske genetike in naravnega izbora pa sooblikoval populacijsko genetiko.

    Ključni trenutek Fisher, Oxford 1930: izide knjiga The Genetical Theory of Natural Selection

    Ø 3,5 točke · omenilo 7/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Frederick Sanger 1918–2013

    Razvil je metode določanja zaporedij beljakovin in DNA ter omogočil razvoj genomike, molekularne genetike in diagnostičnih metod.

    Ključno delo Sekvenciranje DNA z zaključevanjem verige, s sodelavci, 1977

  2. Martinus Beijerinck 1851–1931

    Razvil je obogatitvene kulture ter raziskoval mikrobne funkcije in viruse; omogočil je proučevanje mikroorganizmov, pomembnih za okolje in kmetijstvo.

    Ključno delo Raziskave virusa tobačnega mozaika, 1898

  3. Carl Woese 1928–2012

    Z analizo ribosomske RNA je s sodelavci prepoznal arheje ter temeljito spremenil razumevanje sorodnosti in evolucije organizmov.

    Ključno delo Prepoznanje arhej z analizo rRNA, z Georgeem Foxom, 1977

  4. Santiago Ramón y Cajal 1852–1934

    Z mikroskopskimi raziskavami živčevja je pokazal, da ga sestavljajo ločene celice, nevroni; nevronska doktrina je temelj nevroznanosti.

    Ključno delo Samostojnost živčnih celic v malih možganih ptic, 1888

  5. Stanley N. Cohen r. 1935

    S Herbertom Boyerjem je razvil kloniranje rekombinantne DNA, ki je omogočilo gensko spreminjanje bakterij in proizvodnjo rekombinantnih zdravil, kot je insulin.

    Ključno delo Kloniranje rekombinantne DNA v bakterijah, z Boyerjem in sodelavci, 1973

  6. Herbert Boyer r. 1936

    S Stanleyjem Cohenom je razvil kloniranje rekombinantne DNA z restrikcijskimi encimi in pomagal prenesti tehniko v proizvodnjo bioloških zdravil.

    Ključno delo Kloniranje rekombinantne DNA, s Cohenom in sodelavci, 1973

  7. Marshall Nirenberg 1927–2010

    S Heinrichom Matthaeijem je s poskusom poli-U razbral prvi kodon, nato pa je s sodelavci razvozlal večino genskega koda.

    Ključno delo Poskus poli-U, z Matthaeijem, 1961

  8. Kary Mullis 1944–2019

    Zasnoval je verižno reakcijo s polimerazo (PCR), ki omogoča hitro pomnoževanje DNA za raziskave, diagnostiko in forenziko.

    Ključno delo Verižna reakcija s polimerazo (PCR), 1983

  9. Sergej Vinogradski 1856–1953

    Odkril je kemolitotrofijo in vlogo mikrobov pri kroženju dušika in žvepla ter s tem utemeljil mikrobno ekologijo.

    Ključno delo Kemolitotrofija žveplovih bakterij, 1887

  10. François Jacob 1920–2013

    Z Jacquesom Monodom je razvil operonski model uravnavanja genov, ki pojasnjuje, kako celice vklapljajo in izklapljajo gene.

    Ključno delo Model operona lac, z Monodom, 1961

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Charles Darwin 1809–1882 s seznama popularnosti

    Razvoj vrst je pojasnil z naravnim izborom in s tem postavil temelje sodobne evolucijske biologije.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1 · Claude 1

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  2. Louis Pasteur 1822–1895 s seznama popularnosti

    Dokazal je, da mikrobi povzročajo vrenje in bolezni, uvedel pasterizacijo in razvil cepivo proti steklini.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2 · Claude 2

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  3. Frederick Sanger 1918–2013 iz doprinosa

    Razvil je metode določanja zaporedij beljakovin in DNA ter omogočil razvoj genomike, molekularne genetike in diagnostičnih metod.

    Ø mesto 4,0 · GPT 3 · Claude 5

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  4. Francis Crick 1916–2004 s seznama popularnosti

    Z Jamesom Watsonom je predlagal model dvojne vijačnice DNK in pozneje prispeval k razvozlanju genskega koda.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4 · Claude 4

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  5. Gregor Mendel 1822–1884 s seznama popularnosti

    S poskusi križanja graha je odkril osnovna pravila dedovanja lastnosti.

    Ø mesto 6,0 · GPT 9 · Claude 3

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  6. Antonie van Leeuwenhoek 1632–1723 s seznama popularnosti

    Z doma izdelanimi mikroskopi z eno lečo je prvi opazoval in opisal bakterije, praživali in semenčice.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8 · Claude 8

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  7. Herbert Boyer r. 1936 iz doprinosa

    S Stanleyjem Cohenom je razvil kloniranje rekombinantne DNA z restrikcijskimi encimi in pomagal prenesti tehniko v proizvodnjo bioloških zdravil.

    Ø mesto 9,0 · GPT 5 · Claude 13

    doseg 4,5 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  8. Carl Linnaeus 1707–1778 s seznama popularnosti

    Uvedel je dosledno dvočlensko poimenovanje vrst in hierarhično razvrstitev živih bitij, ki je temelj sodobne taksonomije.

    Ø mesto 9,0 · GPT 11 · Claude 7

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  9. Ronald Fisher 1890–1962 s seznama popularnosti

    Z analizo variance in načrtovanjem poskusov je postavil temelje sodobne statistike, z združitvijo mendelske genetike in naravnega izbora pa sooblikoval populacijsko genetiko.

    Ø mesto 9,5 · GPT 7 · Claude 12

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  10. Stanley N. Cohen r. 1935 iz doprinosa

    S Herbertom Boyerjem je razvil kloniranje rekombinantne DNA, ki je omogočilo gensko spreminjanje bakterij in proizvodnjo rekombinantnih zdravil, kot je insulin.

    Ø mesto 10,0 · GPT 6 · Claude 14

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  11. Kary Mullis 1944–2019 iz doprinosa

    Zasnoval je verižno reakcijo s polimerazo (PCR), ki omogoča hitro pomnoževanje DNA za raziskave, diagnostiko in forenziko.

    Ø mesto 10,5 · GPT 10 · Claude 11

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  12. James Watson 1928–2025 s seznama popularnosti modela se razhajata

    S Francisom Crickom je ob uporabi podatkov Rosalind Franklin in Mauricea Wilkinsa določil zgradbo DNK kot dvojne vijačnice.

    Ø mesto 11,0 · GPT 16 · Claude 6

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  13. Oswald Avery 1877–1955 s seznama popularnosti

    S Colinom MacLeodom in Maclynom McCartyjem je pokazal, da je DNK snov, ki pri bakterijah prenaša dedne lastnosti.

    Ø mesto 11,0 · GPT 13 · Claude 9

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  14. Thomas Hunt Morgan 1866–1945 s seznama popularnosti

    S poskusi na vinskih mušicah je pokazal, da so geni na kromosomih; leta 1933 je prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

    Ø mesto 11,0 · GPT 12 · Claude 10

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  15. Martinus Beijerinck 1851–1931 iz doprinosa

    Razvil je obogatitvene kulture ter raziskoval mikrobne funkcije in viruse; omogočil je proučevanje mikroorganizmov, pomembnih za okolje in kmetijstvo.

    Ø mesto 15,5 · GPT 14 · Claude 17

    doseg 3,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  16. Marshall Nirenberg 1927–2010 iz doprinosa

    S Heinrichom Matthaeijem je s poskusom poli-U razbral prvi kodon, nato pa je s sodelavci razvozlal večino genskega koda.

    Ø mesto 16,0 · GPT 17 · Claude 15

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  17. Rachel Carson 1907–1964 s seznama popularnosti

    Biologinja, ki je v knjigi Nema pomlad opozorila na škodljive učinke pesticidov, kot je DDT, in spodbudila okoljevarstveno gibanje.

    Ø mesto 17,0 · GPT 15 · Claude 19

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  18. François Jacob 1920–2013 iz doprinosa

    Z Jacquesom Monodom je razvil operonski model uravnavanja genov, ki pojasnjuje, kako celice vklapljajo in izklapljajo gene.

    Ø mesto 18,5 · GPT 21 · Claude 16

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  19. Sergej Vinogradski 1856–1953 iz doprinosa

    Odkril je kemolitotrofijo in vlogo mikrobov pri kroženju dušika in žvepla ter s tem utemeljil mikrobno ekologijo.

    Ø mesto 19,0 · GPT 20 · Claude 18

    doseg 3,5 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  20. Santiago Ramón y Cajal 1852–1934 iz doprinosa

    Z mikroskopskimi raziskavami živčevja je pokazal, da ga sestavljajo ločene celice, nevroni; nevronska doktrina je temelj nevroznanosti.

    Ø mesto 19,0 · GPT 18 · Claude 20

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  21. Carl Woese 1928–2012 iz doprinosa

    Z analizo ribosomske RNA je s sodelavci prepoznal arheje ter temeljito spremenil razumevanje sorodnosti in evolucije organizmov.

    Ø mesto 21,5 · GPT 19 · Claude 24

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  22. Theodor Schwann 1810–1882 s seznama popularnosti

    S Schleidnom je utemeljil celično teorijo, po kateri so vsi organizmi zgrajeni iz celic, in odkril encim pepsin.

    Ø mesto 23,5 · GPT 26 · Claude 21

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  23. Alfred Russel Wallace 1823–1913 s seznama popularnosti

    Neodvisno od Darwina je zasnoval teorijo evolucije z naravnim izborom in prispeval k biogeografiji, med drugim z opisom Wallaceove črte.

    Ø mesto 23,5 · GPT 24 · Claude 23

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 1,5 · trajnost 5,0

  24. Theodosius Dobzhansky 1900–1975 s seznama popularnosti

    S knjigo Genetika in nastanek vrst je povezal genetiko z Darwinovo teorijo in soustvaril sodobno evolucijsko sintezo.

    Ø mesto 24,0 · GPT 22 · Claude 26

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  25. Edward Osborne Wilson 1929–2021 s seznama popularnosti

    Proučeval je mravlje, utemeljil sociobiologijo, z Robertom MacArthurjem razvil teorijo otoške biogeografije in zagovarjal ohranjanje biotske raznovrstnosti.

    Ø mesto 26,0 · GPT 23 · Claude 29

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  26. Robert Hooke 1635–1703 s seznama popularnosti

    V delu Micrographia je opisal mikroskopska opazovanja in uvedel izraz »celica«; formuliral je tudi zakon elastičnosti.

    Ø mesto 26,5 · GPT 31 · Claude 22

    doseg 3,5 · življenja 2,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  27. Barbara McClintock 1902–1992 s seznama popularnosti

    Odkrila je premične genetske elemente (transpozone) pri koruzi in pokazala, da lahko geni spreminjajo položaj na kromosomih.

    Ø mesto 26,5 · GPT 25 · Claude 28

    doseg 3,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  28. Ernst Mayr 1904–2005 s seznama popularnosti

    Oblikoval je biološki koncept vrste in bil eden od tvorcev sodobne sinteze evolucijske teorije.

    Ø mesto 27,5 · GPT 28 · Claude 27

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  29. Matthias Jakob Schleiden 1804–1881 s seznama popularnosti

    Ugotovil je, da so vse rastline zgrajene iz celic, in s Theodorjem Schwannom postavil temelje celične teorije.

    Ø mesto 29,0 · GPT 33 · Claude 25

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  30. Lynn Margulis 1938–2011 s seznama popularnosti

    Uveljavila je endosimbiontsko teorijo, po kateri so mitohondriji in kloroplasti nastali iz nekoč prostoživečih bakterij.

    Ø mesto 29,5 · GPT 27 · Claude 32

    doseg 3,0 · življenja 2,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  31. Rosalind Franklin 1920–1958 s seznama popularnosti

    Z rentgensko difrakcijo je pridobila ključne slike DNK, ki so pripomogle k odkritju dvojne vijačnice; raziskovala je tudi zgradbo virusov in premoga.

    Ø mesto 29,5 · GPT 29 · Claude 30

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  32. Jean-Baptiste Lamarck 1744–1829 s seznama popularnosti

    Razvil je eno prvih celovitih teorij evolucije, ki je vključevala dedovanje pridobljenih lastnosti, in uredil sistematiko nevretenčarjev.

    Ø mesto 31,5 · GPT 32 · Claude 31

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 3,5

  33. Jane Goodall 1934–2025 s seznama popularnosti

    Z desetletja trajajočim terenskim preučevanjem šimpanzov v Gombeju je dokumentirala njihovo uporabo orodij in družbeno vedenje ter se zavzemala za varstvo narave.

    Ø mesto 32,5 · GPT 30 · Claude 35

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  34. Ernst Haeckel 1834–1919 s seznama popularnosti

    Uvedel je izraz ekologija, populariziral Darwinovo teorijo v Nemčiji, risal filogenetska drevesa in opisal veliko novih vrst, zlasti radiolarijev.

    Ø mesto 34,0 · GPT 35 · Claude 33

    doseg 3,5 · življenja 2,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 1,5 · trajnost 3,5

  35. Konrad Lorenz 1903–1989 s seznama popularnosti

    Soutemeljil je etologijo, proučeval vedenje živali v naravnem okolju in opisal vtisnjenje, zlasti pri mladičih sivih gosi.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34 · Claude 34

    doseg 3,5 · življenja 2,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

2e · Znanost

Matematika

Čista in uporabna matematika, statistika in logika; teorija računanja sodi v računalništvo.

Modeli so predlagali 63 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Evklid deloval ok. 300 pr. n. št.

    V Elementih je geometrijo zgradil iz aksiomov in dokazov ter postavil vzor matematične strogosti.

    Ključni trenutek Evklid, Aleksandrija ok. 300 pr. n. št.: nastanejo Elementi

    Ø 24,4 točke · omenilo 15/15

  2. Carl Friedrich Gauss 1777–1855

    Utemeljil je sodobno teorijo števil ter bistveno prispeval k statistiki, geodeziji, astronomiji in magnetizmu.

    Ključni trenutek Gauss, Leipzig 1801: izide Disquisitiones Arithmeticae

    Ø 22,3 točke · omenilo 15/15

  3. Leonhard Euler 1707–1783

    Utemeljil je teorijo grafov, preoblikoval matematično analizo in uveljavil oznake f(x), e, i in π.

    Ključni trenutek Euler, Sankt Peterburg 1736: problem sedmih königsberških mostov

    Ø 20,3 točke · omenilo 14/15

  4. Bernhard Riemann 1826–1866

    Utemeljil je Riemannovo geometrijo, poznejšo osnovo splošne relativnosti, in postavil Riemannovo domnevo.

    Ključni trenutek Riemann, Göttingen 1854: predavanje o hipotezah, na katerih temelji geometrija

    Ø 19,3 točke · omenilo 15/15

  5. Arhimed ok. 287–212 pr. n. št.

    Odkril je zakon vzgona in zakon vzvoda ter z metodo izčrpavanja omejil vrednost števila π.

    Ključni trenutek Arhimed, Sirakuze, po izročilu: »Heureka!« – izpodrinjena voda v kopeli

    Ø 18,0 točke · omenilo 14/15

  6. Gottfried Wilhelm Leibniz 1646–1716

    Neodvisno od Newtona je razvil infinitezimalni račun z oznakami, ki so v rabi še danes, in opisal dvojiški sistem.

    Ključni trenutek Leibniz, Pariz 1675: prvič zapiše integralski znak ∫

    Ø 16,9 točke · omenilo 14/15

  7. René Descartes 1596–1650

    Z metodičnim dvomom je začel novoveško filozofijo, z analitično geometrijo pa povezal algebro in geometrijo.

    Ključni trenutek Descartes, Leiden 1637: izide Razprava o metodi z mislijo »Mislim, torej sem«

    Ø 16,7 točke · omenilo 15/15

  8. David Hilbert 1862–1943

    Aksiomatiziral je geometrijo in s 23 problemi iz leta 1900 usmerjal matematiko 20. stoletja.

    Ključni trenutek Hilbert, Pariz 1900: na kongresu predstavi odprte probleme matematike

    Ø 16,3 točke · omenilo 15/15

  9. Kurt Gödel 1906–1978

    Dokazal je izreka o nepopolnosti, po katerih noben konsistenten formalni sistem, ki zajema aritmetiko, ne more dokazati vseh njenih resnic.

    Ključni trenutek Gödel, Dunaj 1931: objavi izreka o nepopolnosti

    Ø 13,9 točke · omenilo 15/15

  10. Henri Poincaré 1854–1912

    Postavil je temelje algebrske topologije in kvalitativne teorije dinamičnih sistemov ter pri problemu treh teles odkril kaotično obnašanje.

    Ključni trenutek Poincaré, 1889: prejme nagrado švedskega kralja Oskarja II. za delo o problemu treh teles

    Ø 12,9 točke · omenilo 14/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Pierre de Fermat 1601–1665

    Bil je soutemeljitelj analitične geometrije in verjetnostnega računa; zastavil je veliki Fermatov izrek.

    Ključni trenutek Fermat, Toulouse ok. 1637: opomba na robu Diofantove Aritmetike

    Ø 12,4 točke · omenilo 13/15

  2. Georg Cantor 1845–1918

    Utemeljil je teorijo množic in pokazal, da so neskončnosti različno velike, med drugim z diagonalnim argumentom.

    Ključni trenutek Cantor, Halle 1874: dokaže, da množica realnih števil ni števna

    Ø 11,4 točke · omenilo 13/15

  3. Emmy Noether 1882–1935

    Dokazala je izrek, ki povezuje simetrije z ohranitvenimi zakoni, in postavila temelje sodobne abstraktne algebre.

    Ključni trenutek Noether, Göttingen 1918: izrek o simetrijah in ohranitvenih zakonih

    Ø 9,9 točke · omenilo 14/15

  4. Pitagora ok. 570–495 pr. n. št.

    Ustanovil je šolo, ki je v številu videla temelj sveta; po njem se imenuje izrek o pravokotnem trikotniku.

    Ključni trenutek Pitagora, Kroton ok. 530 pr. n. št.: ustanovi svojo filozofsko-matematično šolo

    Ø 9,4 točke · omenilo 8/15

  5. Blaise Pascal 1623–1662

    S Fermatom je postavil temelje verjetnostnega računa, raziskoval tlak v tekočinah in prispeval k projektivni geometriji.

    Ključni trenutek Pascal, Rouen 1642: začne razvijati mehanski računski stroj, imenovan pascalina

    Ø 8,3 točke · omenilo 13/15

  6. Évariste Galois 1811–1832

    Pokazal je, kdaj je polinomsko enačbo mogoče rešiti z radikali, in s tem postavil temelje teorije grup in Galoisove teorije.

    Ključni trenutek Galois, Pariz 1832: noč pred usodnim dvobojem v pismu povzame svoja matematična odkritja

    Ø 8,1 točke · omenilo 11/15

  7. Srinivasa Ramanudžan 1887–1920

    Pretežno samouk iz Indije, ki je prispeval na tisoče izvirnih rezultatov v teoriji števil, neskončnih vrstah, razčlenitvah števil in verižnih ulomkih.

    Ključni trenutek Ramanudžan, Madras 1913: G. H. Hardyju v Cambridge pošlje pismo s svojimi izreki

    Ø 7,8 točke · omenilo 12/15

  8. Joseph-Louis Lagrange 1736–1813

    Preoblikoval je klasično mehaniko v analitično obliko (Lagrangeeva mehanika) ter prispeval k variacijskemu računu in teoriji števil.

    Ključni trenutek Lagrange, Pariz 1788: izide njegovo delo Mécanique analytique

    Ø 7,6 točke · omenilo 9/15

  9. Pierre-Simon Laplace 1749–1827

    V Nebesni mehaniki je matematično obdelal gibanje teles v Osončju, razvil teorijo verjetnosti in predlagal meglično hipotezo o nastanku Osončja.

    Ključni trenutek Laplace, Pariz 1799: izideta prva zvezka dela Traité de mécanique céleste

    Ø 6,3 točke · omenilo 10/15

  10. Augustin-Louis Cauchy 1789–1857

    Matematično analizo je strogo utemeljil s pojmoma limite in zveznosti ter razvil kompleksno analizo.

    Ključni trenutek Cauchy, Pariz 1821: izide Cours d'analyse, temelj strogega pristopa k analizi

    Ø 5,9 točke · omenilo 11/15

  11. Andrej Nikolajevič Kolmogorov 1903–1987

    Postavil je aksiomatske temelje teorije verjetnosti ter prispeval k teoriji turbulence in algoritmične kompleksnosti.

    Ključni trenutek Kolmogorov, Berlin 1933: izide delo Grundbegriffe der Wahrscheinlichkeitsrechnung

    Ø 5,3 točke · omenilo 11/15

  12. Al-Hvarizmi ok. 780–ok. 850

    Napisal je temeljno delo o algebri in razširil indijsko-arabske številke; po njem se imenuje algoritem.

    Ključni trenutek Al-Hvarizmi, Bagdad ok. 820: knjiga o algebri (al-džabr)

    Ø 4,6 točke · omenilo 7/15

  13. Leonardo Fibonacci ok. 1170 – ok. 1250

    Z delom Liber Abaci je v Evropi razširil indijsko-arabske številke in mestni zapis števil; po njem se imenuje Fibonaccijevo zaporedje.

    Ključni trenutek Fibonacci, Pisa 1202: dokonča Liber Abaci, ki Evropo seznani z indijsko-arabskimi številkami

    Ø 4,5 točke · omenilo 6/15

  14. Diofant ok. 3. st. n. št.

    V delu Aritmetika je sistematično reševal algebrske enačbe in uvedel okrajšan simbolni zapis; po njem se imenujejo diofantske enačbe.

    Ključni trenutek Diofant, Aleksandrija ok. 3. st. n. št.: napiše Aritmetiko, zbirko nalog o reševanju enačb

    Ø 4,3 točke · omenilo 4/15

  15. Niels Henrik Abel 1802–1829

    Dokazal je, da splošne enačbe pete stopnje ni mogoče rešiti z radikali, in pomembno prispeval k teoriji eliptičnih funkcij.

    Ključni trenutek Abel, 1824: na lastne stroške objavi dokaz, da splošne enačbe pete stopnje ni mogoče rešiti z radikali

    Ø 3,0 točke · omenilo 5/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Joseph Fourier 1768–1830

    Razvil je uporabo trigonometričnih vrst pri matematičnem opisovanju prevajanja toplote. Njegove metode so postale temelj obdelave signalov, slikanja in inženirskega modeliranja.

    Ključno delo Théorie analytique de la chaleur, 1822

  2. John Napier 1550–1617

    Neodvisno od Bürgija je razvil logaritme kot pripomoček za zahtevno računanje. Logaritemske metode so stoletja lajšale delo v astronomiji, navigaciji in tehniki.

    Ključno delo Mirifici Logarithmorum Canonis Descriptio, 1614

  3. Brahmagupta 598–ok. 668 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Zapisal je vplivna pravila za računanje z ničlo in negativnimi števili ter metode reševanja enačb. Njegovo delo je prek prevodov vplivalo na razvoj matematike v islamskem svetu.

    Ključno delo Brahmasphutasiddhanta, 628

  4. Jakob Bernoulli 1655–1705

    Dokazal je zgodnjo obliko zakona velikih števil, ki povezuje verjetnosti s pogostostjo izidov. S tem je utrdil matematične temelje statističnega sklepanja.

    Ključno delo Ars Conjectandi, 1713 (posmrtno)

  5. Simon Stevin ok. 1548–1620 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Sistematično je razložil in razširil praktično uporabo decimalnih ulomkov. S tem je poenostavil računanje v trgovini, meroslovju in inženirstvu.

    Ključno delo De Thiende, 1585

  6. François Viète 1540–1603

    Razvil je sistematično uporabo črk za znane in neznane količine v algebri. To je olajšalo splošno zapisovanje enačb in nadaljnji razvoj simbolnih metod.

    Ključno delo In artem analyticem isagoge, 1591

  7. Andrej Markov 1856–1922

    Razvil je teorijo odvisnih naključnih zaporedij. Markovske verige so postale temeljno orodje za modeliranje, simulacije in statistične metode.

    Ključno delo razvoj teorije markovskih verig, 1906

  8. George Dantzig 1914–2005

    Razvil je simpleksno metodo za linearno programiranje; sorodne probleme je neodvisno že prej formuliral Kantorovič. Metoda je postala osnovno orodje optimizacije v logistiki, proizvodnji, prometu in ekonomiji.

    Ključno delo simpleksna metoda, 1947

  9. Karl Pearson 1857–1936

    Postavil je temelje matematične statistike s koeficientom korelacije, testom hi-kvadrat in prvim univerzitetnim oddelkom za statistiko. Njegove metode so postale standard v biologiji, medicini in družboslovju.

    Ključno delo test hi-kvadrat, 1900

  10. Adrien-Marie Legendre 1752–1833

    Prvi je objavil metodo najmanjših kvadratov, ki parametre določi tako, da je vsota kvadratov ostankov najmanjša; Gauss jo je razvil neodvisno. Metoda je osnova regresije, geodezije in obdelave merskih podatkov.

    Ključno delo metoda najmanjših kvadratov, 1805

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Evklid deloval ok. 300 pr. n. št. s seznama popularnosti

    V Elementih je geometrijo zgradil iz aksiomov in dokazov ter postavil vzor matematične strogosti.

    Ø mesto 1,5 · GPT 2 · Claude 1

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  2. Leonhard Euler 1707–1783 s seznama popularnosti

    Utemeljil je teorijo grafov, preoblikoval matematično analizo in uveljavil oznake f(x), e, i in π.

    Ø mesto 1,5 · GPT 1 · Claude 2

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  3. Carl Friedrich Gauss 1777–1855 s seznama popularnosti

    Utemeljil je sodobno teorijo števil ter bistveno prispeval k statistiki, geodeziji, astronomiji in magnetizmu.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3 · Claude 3

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  4. Al-Hvarizmi ok. 780–ok. 850 s seznama popularnosti

    Napisal je temeljno delo o algebri in razširil indijsko-arabske številke; po njem se imenuje algoritem.

    Ø mesto 4,5 · GPT 4 · Claude 5

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  5. Gottfried Wilhelm Leibniz 1646–1716 s seznama popularnosti

    Neodvisno od Newtona je razvil infinitezimalni račun z oznakami, ki so v rabi še danes, in opisal dvojiški sistem.

    Ø mesto 5,0 · GPT 6 · Claude 4

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  6. Joseph Fourier 1768–1830 iz doprinosa

    Razvil je uporabo trigonometričnih vrst pri matematičnem opisovanju prevajanja toplote. Njegove metode so postale temelj obdelave signalov, slikanja in inženirskega modeliranja.

    Ø mesto 6,0 · GPT 5 · Claude 7

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  7. Arhimed ok. 287–212 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Odkril je zakon vzgona in zakon vzvoda ter z metodo izčrpavanja omejil vrednost števila π.

    Ø mesto 9,5 · GPT 7 · Claude 12

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Bernhard Riemann 1826–1866 s seznama popularnosti

    Utemeljil je Riemannovo geometrijo, poznejšo osnovo splošne relativnosti, in postavil Riemannovo domnevo.

    Ø mesto 9,5 · GPT 10 · Claude 9

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  9. Augustin-Louis Cauchy 1789–1857 s seznama popularnosti

    Matematično analizo je strogo utemeljil s pojmoma limite in zveznosti ter razvil kompleksno analizo.

    Ø mesto 10,5 · GPT 11 · Claude 10

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  10. Andrej Nikolajevič Kolmogorov 1903–1987 s seznama popularnosti

    Postavil je aksiomatske temelje teorije verjetnosti ter prispeval k teoriji turbulence in algoritmične kompleksnosti.

    Ø mesto 11,0 · GPT 14 · Claude 8

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  11. Pierre-Simon Laplace 1749–1827 s seznama popularnosti

    V Nebesni mehaniki je matematično obdelal gibanje teles v Osončju, razvil teorijo verjetnosti in predlagal meglično hipotezo o nastanku Osončja.

    Ø mesto 11,0 · GPT 8 · Claude 14

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  12. Joseph-Louis Lagrange 1736–1813 s seznama popularnosti

    Preoblikoval je klasično mehaniko v analitično obliko (Lagrangeeva mehanika) ter prispeval k variacijskemu računu in teoriji števil.

    Ø mesto 12,0 · GPT 9 · Claude 15

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  13. René Descartes 1596–1650 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Z metodičnim dvomom je začel novoveško filozofijo, z analitično geometrijo pa povezal algebro in geometrijo.

    Ø mesto 13,0 · GPT 20 · Claude 6

    doseg 5,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  14. Brahmagupta 598–ok. 668 iz doprinosa

    Zapisal je vplivna pravila za računanje z ničlo in negativnimi števili ter metode reševanja enačb. Njegovo delo je prek prevodov vplivalo na razvoj matematike v islamskem svetu.

    Ø mesto 14,5 · GPT 12 · Claude 17

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  15. David Hilbert 1862–1943 s seznama popularnosti

    Aksiomatiziral je geometrijo in s 23 problemi iz leta 1900 usmerjal matematiko 20. stoletja.

    Ø mesto 15,0 · GPT 17 · Claude 13

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  16. Karl Pearson 1857–1936 iz doprinosa

    Postavil je temelje matematične statistike s koeficientom korelacije, testom hi-kvadrat in prvim univerzitetnim oddelkom za statistiko. Njegove metode so postale standard v biologiji, medicini in družboslovju.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16 · Claude 16

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  17. Emmy Noether 1882–1935 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Dokazala je izrek, ki povezuje simetrije z ohranitvenimi zakoni, in postavila temelje sodobne abstraktne algebre.

    Ø mesto 17,0 · GPT 23 · Claude 11

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  18. George Dantzig 1914–2005 iz doprinosa

    Razvil je simpleksno metodo za linearno programiranje; sorodne probleme je neodvisno že prej formuliral Kantorovič. Metoda je postala osnovno orodje optimizacije v logistiki, proizvodnji, prometu in ekonomiji.

    Ø mesto 17,0 · GPT 13 · Claude 21

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  19. Andrej Markov 1856–1922 iz doprinosa

    Razvil je teorijo odvisnih naključnih zaporedij. Markovske verige so postale temeljno orodje za modeliranje, simulacije in statistične metode.

    Ø mesto 18,5 · GPT 15 · Claude 22

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  20. Henri Poincaré 1854–1912 s seznama popularnosti

    Postavil je temelje algebrske topologije in kvalitativne teorije dinamičnih sistemov ter pri problemu treh teles odkril kaotično obnašanje.

    Ø mesto 22,0 · GPT 18 · Claude 26

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  21. John Napier 1550–1617 iz doprinosa

    Neodvisno od Bürgija je razvil logaritme kot pripomoček za zahtevno računanje. Logaritemske metode so stoletja lajšale delo v astronomiji, navigaciji in tehniki.

    Ø mesto 22,0 · GPT 26 · Claude 18

    doseg 4,5 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  22. Pierre de Fermat 1601–1665 s seznama popularnosti

    Bil je soutemeljitelj analitične geometrije in verjetnostnega računa; zastavil je veliki Fermatov izrek.

    Ø mesto 23,5 · GPT 19 · Claude 28

    doseg 3,5 · življenja 2,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  23. Simon Stevin ok. 1548–1620 iz doprinosa

    Sistematično je razložil in razširil praktično uporabo decimalnih ulomkov. S tem je poenostavil računanje v trgovini, meroslovju in inženirstvu.

    Ø mesto 23,5 · GPT 28 · Claude 19

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  24. François Viète 1540–1603 iz doprinosa

    Razvil je sistematično uporabo črk za znane in neznane količine v algebri. To je olajšalo splošno zapisovanje enačb in nadaljnji razvoj simbolnih metod.

    Ø mesto 24,0 · GPT 21 · Claude 27

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  25. Évariste Galois 1811–1832 s seznama popularnosti

    Pokazal je, kdaj je polinomsko enačbo mogoče rešiti z radikali, in s tem postavil temelje teorije grup in Galoisove teorije.

    Ø mesto 24,0 · GPT 25 · Claude 23

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  26. Georg Cantor 1845–1918 s seznama popularnosti

    Utemeljil je teorijo množic in pokazal, da so neskončnosti različno velike, med drugim z diagonalnim argumentom.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24 · Claude 24

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  27. Leonardo Fibonacci ok. 1170 – ok. 1250 s seznama popularnosti

    Z delom Liber Abaci je v Evropi razširil indijsko-arabske številke in mestni zapis števil; po njem se imenuje Fibonaccijevo zaporedje.

    Ø mesto 24,5 · GPT 29 · Claude 20

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  28. Jakob Bernoulli 1655–1705 iz doprinosa

    Dokazal je zgodnjo obliko zakona velikih števil, ki povezuje verjetnosti s pogostostjo izidov. S tem je utrdil matematične temelje statističnega sklepanja.

    Ø mesto 26,0 · GPT 22 · Claude 30

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  29. Kurt Gödel 1906–1978 s seznama popularnosti

    Dokazal je izreka o nepopolnosti, po katerih noben konsistenten formalni sistem, ki zajema aritmetiko, ne more dokazati vseh njenih resnic.

    Ø mesto 28,0 · GPT 31 · Claude 25

    doseg 3,0 · življenja 2,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  30. Adrien-Marie Legendre 1752–1833 iz doprinosa

    Prvi je objavil metodo najmanjših kvadratov, ki parametre določi tako, da je vsota kvadratov ostankov najmanjša; Gauss jo je razvil neodvisno. Metoda je osnova regresije, geodezije in obdelave merskih podatkov.

    Ø mesto 29,0 · GPT 27 · Claude 31

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 1,5 · trajnost 5,0

  31. Blaise Pascal 1623–1662 s seznama popularnosti

    S Fermatom je postavil temelje verjetnostnega računa, raziskoval tlak v tekočinah in prispeval k projektivni geometriji.

    Ø mesto 29,5 · GPT 30 · Claude 29

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  32. Niels Henrik Abel 1802–1829 s seznama popularnosti

    Dokazal je, da splošne enačbe pete stopnje ni mogoče rešiti z radikali, in pomembno prispeval k teoriji eliptičnih funkcij.

    Ø mesto 32,5 · GPT 33 · Claude 32

    doseg 3,0 · življenja 2,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  33. Diofant ok. 3. st. n. št. s seznama popularnosti

    V delu Aritmetika je sistematično reševal algebrske enačbe in uvedel okrajšan simbolni zapis; po njem se imenujejo diofantske enačbe.

    Ø mesto 32,5 · GPT 32 · Claude 33

    doseg 3,0 · življenja 2,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  34. Srinivasa Ramanudžan 1887–1920 s seznama popularnosti

    Pretežno samouk iz Indije, ki je prispeval na tisoče izvirnih rezultatov v teoriji števil, neskončnih vrstah, razčlenitvah števil in verižnih ulomkih.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34 · Claude 34

    doseg 2,5 · življenja 2,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  35. Pitagora ok. 570–495 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Ustanovil je šolo, ki je v številu videla temelj sveta; po njem se imenuje izrek o pravokotnem trikotniku.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35 · Claude 35

    doseg 2,5 · življenja 2,0 · omogočanje 2,5 · protidejstveno 1,0 · trajnost 3,5

03 · Področje

Računalništvo in informatika

Teorija računanja in informacij, računalniki in strojna oprema, programska oprema, internet, umetna inteligenca; kdor je predvsem zgradil podjetje, sodi med podjetnike.

Modeli so predlagali 57 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Tim Berners-Lee r. 1955

    Izumil je svetovni splet, zasnoval HTML, HTTP in URL ter jih dal prosto na voljo vsem.

    Ključni trenutek Berners-Lee, CERN 1989: predlog sistema, ki postane svetovni splet

    Ø 19,1 točke · omenilo 14/14

  2. Charles Babbage 1791–1871

    Zasnoval je mehanski diferenčni stroj in analitični stroj, ki velja za predhodnika programabilnega računalnika.

    Ključni trenutek Babbage, London 1822: predstavi zamisel diferenčnega stroja za računanje tabel

    Ø 18,8 točke · omenilo 13/14

  3. Claude Shannon 1916–2001

    Utemeljil je teorijo informacij in pokazal, da je z Boolovo algebro mogoče načrtovati preklopna vezja, kar je osnova digitalne tehnike.

    Ključni trenutek Shannon, Murray Hill 1948: objavi članek A Mathematical Theory of Communication

    Ø 18,5 točke · omenilo 14/15

  4. Alan Turing 1912–1954

    S Turingovim strojem je postavil teoretične temelje računalništva in med vojno sodeloval pri razbijanju nemških šifer Enigma.

    Ključni trenutek Turing, Cambridge 1936: v članku o izračunljivih številih opiše Turingov stroj

    Ø 18,4 točke · omenilo 15/15

  5. Ada Lovelace 1815–1852

    V opombah k opisu Babbageevega analitičnega stroja je objavila algoritem za izračun Bernoullijevih števil, ki pogosto velja za prvi računalniški program.

    Ključni trenutek Lovelace, London 1843: izide njen prevod Menabreovega članka z obsežnimi opombami

    Ø 17,2 točke · omenilo 14/14

  6. Dennis Ritchie 1941–2011

    V Bellovih laboratorijih je ustvaril programski jezik C in s Kenom Thompsonom razvil operacijski sistem Unix.

    Ključni trenutek Ritchie, Murray Hill 1972: v Bellovih laboratorijih razvije programski jezik C

    Ø 17,0 točke · omenilo 14/14

  7. John von Neumann 1903–1957

    Opisal je arhitekturo računalnika s shranjenim programom ter pomembno prispeval k teoriji iger, kvantni mehaniki in numeričnim metodam.

    Ključni trenutek Von Neumann, 1945: v osnutku poročila o računalniku EDVAC opiše arhitekturo s shranjenim programom

    Ø 16,7 točke · omenilo 15/15

  8. Grace Hopper 1906–1992

    Programirala je računalnik Harvard Mark I, razvila enega prvih prevajalnikov in jezik FLOW-MATIC, ki je vplival na nastanek jezika COBOL.

    Ključni trenutek Hopper, 1952: razvije A-0, enega prvih prevajalnikov

    Ø 16,5 točke · omenilo 14/14

  9. Vinton Cerf r. 1943

    Z Robertom Kahnom je zasnoval protokola TCP/IP, na katerih temelji internet.

    Ključni trenutek Cerf, 1974: z Robertom Kahnom objavi zasnovo protokola TCP

    Ø 15,1 točke · omenilo 14/14

  10. Linus Torvalds r. 1969

    Ustvaril je jedro operacijskega sistema Linux in sistem za nadzor različic Git, oba kot odprtokodna projekta.

    Ključni trenutek Torvalds, Helsinki 1991: objavi prvo različico jedra Linux

    Ø 14,9 točke · omenilo 14/14

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Donald Knuth r. 1938

    Avtor večzvezkovnega dela The Art of Computer Programming, ki je razvil analizo algoritmov in ustvaril stavni sistem TeX.

    Ključni trenutek Knuth, 1968: izide prvi zvezek dela The Art of Computer Programming

    Ø 14,8 točke · omenilo 14/14

  2. Ken Thompson r. 1943

    Z Dennisom Ritchiejem je ustvaril operacijski sistem Unix, zasnoval jezik B ter soustvaril kodiranje UTF-8 in jezik Go.

    Ključni trenutek Thompson, Murray Hill 1969: na računalniku PDP-7 napiše prvo različico Unixa

    Ø 14,7 točke · omenilo 14/14

  3. John McCarthy 1927–2011

    Skoval je izraz umetna inteligenca, soorganiziral delavnico v Dartmouthu in razvil programski jezik Lisp.

    Ključni trenutek McCarthy, Hanover 1956: na delavnici v Dartmouthu se umetna inteligenca uveljavi kot raziskovalno področje

    Ø 13,9 točke · omenilo 13/14

  4. Robert Kahn r. 1938

    Z Vintom Cerfom je zasnoval protokola TCP/IP, na katerih temelji internet.

    Ključni trenutek Kahn, 1974: s Cerfom objavi članek o protokolu za povezovanje paketnih omrežij

    Ø 10,6 točke · omenilo 11/14

  5. Edsger Wybe Dijkstra 1930–2002

    Razvil je algoritem za iskanje najkrajših poti v grafu in bil pobudnik strukturiranega programiranja; leta 1972 je prejel Turingovo nagrado.

    Ključni trenutek Dijkstra, Amsterdam 1959: objavi algoritem za iskanje najkrajše poti v grafu

    Ø 10,5 točke · omenilo 12/14

  6. Marvin Minsky 1927–2016

    Soustanovitelj laboratorija za umetno inteligenco na MIT, ki je raziskoval nevronske mreže, simbolno umetno inteligenco in teorijo uma.

    Ključni trenutek Minsky, Dartmouth 1956: soorganizira delavnico, ki uveljavi področje umetne inteligence

    Ø 9,4 točke · omenilo 11/14

  7. Geoffrey Hinton r. 1947

    Razvijal je učenje umetnih nevronskih mrež, med drugim z vzvratnim razširjanjem napake, in soustvaril temelje globokega učenja.

    Ključni trenutek Hinton, 1986: z Rumelhartom in Williamsom objavi članek o učenju z vzvratnim razširjanjem napake

    Ø 6,3 točke · omenilo 10/14

  8. Douglas Engelbart 1925–2013

    Izumil je računalniško miško in s sistemom NLS uvedel hipertekst, delo z okni in računalniško podprto sodelovanje.

    Ključni trenutek Engelbart, San Francisco 1968: javno predstavi miško, hipertekst in videokonferenco

    Ø 6,2 točke · omenilo 9/14

  9. Konrad Zuse 1910–1995

    Zgradil je Z3, prvi delujoči programabilni in popolnoma samodejni digitalni računalnik, ter zasnoval programski jezik Plankalkül.

    Ključni trenutek Zuse, Berlin 1941: predstavi delujoči računalnik Z3

    Ø 5,9 točke · omenilo 6/14

  10. Yann LeCun r. 1960

    Razvil je konvolucijske nevronske mreže za prepoznavanje slik in leta 2018 z Bengiom in Hintonom prejel Turingovo nagrado.

    Ključni trenutek LeCun, Holmdel 1989: konvolucijsko mrežo z vzvratnim razširjanjem nauči brati ročno pisane poštne številke

    Ø 4,7 točke · omenilo 9/14

  11. John Backus 1924–2007

    Vodil je razvoj Fortrana, prvega široko uporabljenega višjega programskega jezika, in uvedel Backus-Naurovo obliko za opis sintakse.

    Ključni trenutek Backus, 1957: IBM izda prvi prevajalnik za Fortran, ki ga je razvila njegova skupina

    Ø 4,6 točke · omenilo 6/14

  12. Yoshua Bengio r. 1964

    Je eden od pionirjev globokega učenja, med drugim nevronskih jezikovnih modelov; leta 2018 je s Hintonom in LeCunom prejel Turingovo nagrado.

    Ključni trenutek Bengio, Montreal 2003: s sodelavci objavi nevronski verjetnostni jezikovni model

    Ø 3,9 točke · omenilo 8/14

  13. Gordon Moore 1929–2023

    Soustanovil je podjetji Fairchild Semiconductor in Intel ter oblikoval Moorov zakon o rednem podvajanju števila tranzistorjev v integriranih vezjih.

    Ključni trenutek Moore, 1965: napove redno podvajanje števila komponent na čipu

    Ø 3,6 točke · omenilo 7/14

  14. George Boole 1815–1864

    Utemeljil je algebro logike, v kateri imajo spremenljivke le vrednosti resnično in neresnično, kar je temelj digitalnih vezij in računalništva.

    Ključni trenutek Boole, 1854: izide knjiga The Laws of Thought, temelj Boolove algebre

    Ø 3,0 točke · omenilo 3/14

  15. Robert Noyce 1927–1990

    Neodvisno od Jacka Kilbyja je izumil monolitno integrirano vezje na siliciju ter soustanovil podjetji Fairchild Semiconductor in Intel.

    Ključni trenutek Noyce, Mountain View 1968: z Gordonom Moorom ustanovi podjetje Intel

    Ø 2,8 točke · omenilo 6/14

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Mohamed M. Atalla 1924–2009

    Razvil je toplotno pasivacijo silicijeve površine z oksidom, ki je omogočila zanesljive silicijeve naprave. Z Dawonom Kahngom je izdelal prvi MOSFET, osnovni gradnik skoraj vseh današnjih čipov.

    Ključno delo pasivacija silicijeve površine, 1957–1959; MOSFET s Kahngom, 1959

  2. Jean Hoerni 1924–1997

    Izumil je planarni postopek, pri katerem so tranzistorji izdelani v ravni silicijevi rezini pod zaščitnim oksidom. Postopek je omogočil množično izdelavo integriranih vezij in ostaja osnova proizvodnje čipov.

    Ključno delo planarni postopek, 1959

  3. Dawon Kahng 1931–1992

    Z Mohamedom Atallo je izdelal prvi MOSFET, s Simonom Szejem pa izumil tranzistor s plavajočimi vrati. Ta je osnova pomnilnikov EEPROM in flash.

    Ključno delo MOSFET z Atallo, 1959; tranzistor s plavajočimi vrati s Szejem, 1967

  4. Robert Dennard 1932–2024

    Izumil je enotranzistorsko celico DRAM, ki je postala prevladujoči delovni pomnilnik računalnikov. S soavtorji je postavil načela skaliranja MOSFET, ki so desetletja usmerjala miniaturizacijo čipov.

    Ključno delo celica DRAM, 1966 (patent 1968); skaliranje MOSFET, 1974

  5. Frank Wanlass 1933–2010

    S Chih-Tangom Sahom je predstavil CMOS, ki zmanjšuje mirovalno porabo logičnih vezij. Tehnologija je omogočila razvoj varčnih procesorjev in baterijskih elektronskih naprav.

    Ključno delo predstavitev vezij CMOS s Sahom, 1963

  6. Jack Kilby 1923–2005

    Demonstriral je integrirano vezje in odprl pot miniaturizaciji elektronike. Noyce je neodvisno razvil proizvodno primernejšo planarno rešitev.

    Ključno delo demonstracija integriranega vezja, 1958

  7. Edgar F. Codd 1923–2003

    Predlagal je relacijski model podatkov in njihovo ločitev od fizičnega načina shranjevanja. Model je postal temelj številnih podatkovnih zbirk za poslovne, javne in znanstvene sisteme.

    Ključno delo A Relational Model of Data for Large Shared Data Banks, 1970

  8. Richard Hamming 1915–1998

    Razvil je kode za zaznavanje in popravljanje določenih napak v digitalnih podatkih. Njegov prispevek je utrdil zanesljivo shranjevanje in prenos informacij.

    Ključno delo Error Detecting and Error Correcting Codes, 1950

  9. Nasir Ahmed roj. 1940

    S T. Natarajanom in K. R. Raom je razvil diskretno kosinusno transformacijo. DCT omogoča učinkovito stiskanje slik in videa ter je pomemben gradnik standardov JPEG in MPEG.

    Ključno delo Discrete Cosine Transform, z Natarajanom in Raom, 1974

  10. Fujio Masuoka roj. 1943

    S sodelavci je razvil pomnilnik flash in njegovi arhitekturi NOR ter NAND. Ta tehnologija omogoča trajno shranjevanje podatkov v telefonih, pomnilniških karticah in pogonih SSD.

    Ključno delo predstavitev pomnilnika flash, 1984; NAND flash, 1987

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Claude Shannon 1916–2001 s seznama popularnosti

    Utemeljil je teorijo informacij in pokazal, da je z Boolovo algebro mogoče načrtovati preklopna vezja, kar je osnova digitalne tehnike.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1 · Claude 1

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  2. Alan Turing 1912–1954 s seznama popularnosti

    S Turingovim strojem je postavil teoretične temelje računalništva in med vojno sodeloval pri razbijanju nemških šifer Enigma.

    Ø mesto 2,5 · GPT 3 · Claude 2

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  3. Mohamed M. Atalla 1924–2009 iz doprinosa

    Razvil je toplotno pasivacijo silicijeve površine z oksidom, ki je omogočila zanesljive silicijeve naprave. Z Dawonom Kahngom je izdelal prvi MOSFET, osnovni gradnik skoraj vseh današnjih čipov.

    Ø mesto 3,5 · GPT 2 · Claude 5

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  4. John von Neumann 1903–1957 s seznama popularnosti

    Opisal je arhitekturo računalnika s shranjenim programom ter pomembno prispeval k teoriji iger, kvantni mehaniki in numeričnim metodam.

    Ø mesto 4,0 · GPT 5 · Claude 3

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  5. Tim Berners-Lee r. 1955 s seznama popularnosti

    Izumil je svetovni splet, zasnoval HTML, HTTP in URL ter jih dal prosto na voljo vsem.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4 · Claude 4

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  6. Dennis Ritchie 1941–2011 s seznama popularnosti

    V Bellovih laboratorijih je ustvaril programski jezik C in s Kenom Thompsonom razvil operacijski sistem Unix.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7 · Claude 7

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  7. Vinton Cerf r. 1943 s seznama popularnosti

    Z Robertom Kahnom je zasnoval protokola TCP/IP, na katerih temelji internet.

    Ø mesto 8,0 · GPT 10 · Claude 6

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  8. Jean Hoerni 1924–1997 iz doprinosa

    Izumil je planarni postopek, pri katerem so tranzistorji izdelani v ravni silicijevi rezini pod zaščitnim oksidom. Postopek je omogočil množično izdelavo integriranih vezij in ostaja osnova proizvodnje čipov.

    Ø mesto 9,5 · GPT 8 · Claude 11

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  9. Robert Noyce 1927–1990 s seznama popularnosti

    Neodvisno od Jacka Kilbyja je izumil monolitno integrirano vezje na siliciju ter soustanovil podjetji Fairchild Semiconductor in Intel.

    Ø mesto 10,0 · GPT 12 · Claude 8

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  10. Robert Kahn r. 1938 s seznama popularnosti

    Z Vintom Cerfom je zasnoval protokola TCP/IP, na katerih temelji internet.

    Ø mesto 10,0 · GPT 11 · Claude 9

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  11. Robert Dennard 1932–2024 iz doprinosa

    Izumil je enotranzistorsko celico DRAM, ki je postala prevladujoči delovni pomnilnik računalnikov. S soavtorji je postavil načela skaliranja MOSFET, ki so desetletja usmerjala miniaturizacijo čipov.

    Ø mesto 12,5 · GPT 9 · Claude 16

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  12. Edgar F. Codd 1923–2003 iz doprinosa

    Predlagal je relacijski model podatkov in njihovo ločitev od fizičnega načina shranjevanja. Model je postal temelj številnih podatkovnih zbirk za poslovne, javne in znanstvene sisteme.

    Ø mesto 13,5 · GPT 14 · Claude 13

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  13. Linus Torvalds r. 1969 s seznama popularnosti

    Ustvaril je jedro operacijskega sistema Linux in sistem za nadzor različic Git, oba kot odprtokodna projekta.

    Ø mesto 13,5 · GPT 13 · Claude 14

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  14. George Boole 1815–1864 s seznama popularnosti

    Utemeljil je algebro logike, v kateri imajo spremenljivke le vrednosti resnično in neresnično, kar je temelj digitalnih vezij in računalništva.

    Ø mesto 14,0 · GPT 18 · Claude 10

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  15. John Backus 1924–2007 s seznama popularnosti

    Vodil je razvoj Fortrana, prvega široko uporabljenega višjega programskega jezika, in uvedel Backus-Naurovo obliko za opis sintakse.

    Ø mesto 14,5 · GPT 17 · Claude 12

    doseg 4,5 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  16. Dawon Kahng 1931–1992 iz doprinosa modela se razhajata

    Z Mohamedom Atallo je izdelal prvi MOSFET, s Simonom Szejem pa izumil tranzistor s plavajočimi vrati. Ta je osnova pomnilnikov EEPROM in flash.

    Ø mesto 15,5 · GPT 6 · Claude 25

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  17. Ken Thompson r. 1943 s seznama popularnosti

    Z Dennisom Ritchiejem je ustvaril operacijski sistem Unix, zasnoval jezik B ter soustvaril kodiranje UTF-8 in jezik Go.

    Ø mesto 16,5 · GPT 16 · Claude 17

    doseg 4,5 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  18. Geoffrey Hinton r. 1947 s seznama popularnosti

    Razvijal je učenje umetnih nevronskih mrež, med drugim z vzvratnim razširjanjem napake, in soustvaril temelje globokega učenja.

    Ø mesto 17,5 · GPT 20 · Claude 15

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  19. Frank Wanlass 1933–2010 iz doprinosa

    S Chih-Tangom Sahom je predstavil CMOS, ki zmanjšuje mirovalno porabo logičnih vezij. Tehnologija je omogočila razvoj varčnih procesorjev in baterijskih elektronskih naprav.

    Ø mesto 19,5 · GPT 15 · Claude 24

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  20. Richard Hamming 1915–1998 iz doprinosa

    Razvil je kode za zaznavanje in popravljanje določenih napak v digitalnih podatkih. Njegov prispevek je utrdil zanesljivo shranjevanje in prenos informacij.

    Ø mesto 20,0 · GPT 19 · Claude 21

    doseg 4,5 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  21. Grace Hopper 1906–1992 s seznama popularnosti

    Programirala je računalnik Harvard Mark I, razvila enega prvih prevajalnikov in jezik FLOW-MATIC, ki je vplival na nastanek jezika COBOL.

    Ø mesto 21,5 · GPT 24 · Claude 19

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  22. Jack Kilby 1923–2005 iz doprinosa

    Demonstriral je integrirano vezje in odprl pot miniaturizaciji elektronike. Noyce je neodvisno razvil proizvodno primernejšo planarno rešitev.

    Ø mesto 22,0 · GPT 26 · Claude 18

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 1,0 · trajnost 4,5

  23. Donald Knuth r. 1938 s seznama popularnosti

    Avtor večzvezkovnega dela The Art of Computer Programming, ki je razvil analizo algoritmov in ustvaril stavni sistem TeX.

    Ø mesto 22,5 · GPT 25 · Claude 20

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  24. Nasir Ahmed roj. 1940 iz doprinosa

    S T. Natarajanom in K. R. Raom je razvil diskretno kosinusno transformacijo. DCT omogoča učinkovito stiskanje slik in videa ter je pomemben gradnik standardov JPEG in MPEG.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23 · Claude 23

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  25. Fujio Masuoka roj. 1943 iz doprinosa

    S sodelavci je razvil pomnilnik flash in njegovi arhitekturi NOR ter NAND. Ta tehnologija omogoča trajno shranjevanje podatkov v telefonih, pomnilniških karticah in pogonih SSD.

    Ø mesto 24,0 · GPT 21 · Claude 27

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  26. Douglas Engelbart 1925–2013 s seznama popularnosti

    Izumil je računalniško miško in s sistemom NLS uvedel hipertekst, delo z okni in računalniško podprto sodelovanje.

    Ø mesto 25,0 · GPT 28 · Claude 22

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  27. Edsger Wybe Dijkstra 1930–2002 s seznama popularnosti

    Razvil je algoritem za iskanje najkrajših poti v grafu in bil pobudnik strukturiranega programiranja; leta 1972 je prejel Turingovo nagrado.

    Ø mesto 25,5 · GPT 22 · Claude 29

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  28. Yann LeCun r. 1960 s seznama popularnosti

    Razvil je konvolucijske nevronske mreže za prepoznavanje slik in leta 2018 z Bengiom in Hintonom prejel Turingovo nagrado.

    Ø mesto 27,5 · GPT 29 · Claude 26

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 3,5

  29. John McCarthy 1927–2011 s seznama popularnosti

    Skoval je izraz umetna inteligenca, soorganiziral delavnico v Dartmouthu in razvil programski jezik Lisp.

    Ø mesto 27,5 · GPT 27 · Claude 28

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  30. Yoshua Bengio r. 1964 s seznama popularnosti

    Je eden od pionirjev globokega učenja, med drugim nevronskih jezikovnih modelov; leta 2018 je s Hintonom in LeCunom prejel Turingovo nagrado.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30 · Claude 30

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 3,5

  31. Gordon Moore 1929–2023 s seznama popularnosti

    Soustanovil je podjetji Fairchild Semiconductor in Intel ter oblikoval Moorov zakon o rednem podvajanju števila tranzistorjev v integriranih vezjih.

    Ø mesto 32,0 · GPT 33 · Claude 31

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 1,0 · trajnost 4,0

  32. Konrad Zuse 1910–1995 s seznama popularnosti

    Zgradil je Z3, prvi delujoči programabilni in popolnoma samodejni digitalni računalnik, ter zasnoval programski jezik Plankalkül.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32 · Claude 32

    doseg 2,5 · življenja 2,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 3,0

  33. Marvin Minsky 1927–2016 s seznama popularnosti

    Soustanovitelj laboratorija za umetno inteligenco na MIT, ki je raziskoval nevronske mreže, simbolno umetno inteligenco in teorijo uma.

    Ø mesto 32,5 · GPT 31 · Claude 34

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 3,5

  34. Charles Babbage 1791–1871 s seznama popularnosti

    Zasnoval je mehanski diferenčni stroj in analitični stroj, ki velja za predhodnika programabilnega računalnika.

    Ø mesto 33,5 · GPT 34 · Claude 33

    doseg 2,5 · življenja 2,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  35. Ada Lovelace 1815–1852 s seznama popularnosti

    V opombah k opisu Babbageevega analitičnega stroja je objavila algoritem za izračun Bernoullijevih števil, ki pogosto velja za prvi računalniški program.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35 · Claude 35

    doseg 2,0 · življenja 1,5 · omogočanje 2,5 · protidejstveno 1,5 · trajnost 3,5

04 · Področje

Medicina in javno zdravje

Zdravljenje, kirurgija, farmacija, cepiva, zdravstvena nega, epidemiologija in javno zdravje, ne glede na poklicni naziv.

Modeli so predlagali 78 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Hipokrat ok. 460–ok. 370 pr. n. št.

    Bolezni je razlagal z naravnimi vzroki namesto z nadnaravnimi in postavil temelje zdravniške etike.

    Ključni trenutek Hipokrat, Kos ok. 400 pr. n. št.: po izročilu nastane Hipokratova prisega

    Ø 24,1 točke · omenilo 14/14

  2. Edward Jenner 1749–1823

    S kravjimi kozami je razvil prvo cepivo proti črnim kozam in odprl pot njihovemu izkoreninjenju.

    Ključni trenutek Jenner, Berkeley 1796: s kravjimi kozami cepi Jamesa Phippsa

    Ø 21,1 točke · omenilo 15/15

  3. William Harvey 1578–1657

    Dokazal je, da srce neprestano poganja kri po telesu v krvnem obtoku.

    Ključni trenutek Harvey, Frankfurt 1628: izide delo De motu cordis o krvnem obtoku

    Ø 19,2 točke · omenilo 13/14

  4. Joseph Lister 1827–1912

    Uvedel je antiseptično kirurgijo s karbolno kislino in močno zmanjšal smrtnost zaradi okužb ran.

    Ključni trenutek Lister, Glasgow 1865: prvo antiseptično zdravljenje odprtega zloma

    Ø 19,1 točke · omenilo 14/14

  5. Robert Koch 1843–1910

    Dokazal je, da določene bakterije povzročajo določene bolezni, in odkril povzročitelja tuberkuloze.

    Ključni trenutek Koch, Berlin 1882: objavi odkritje bacila tuberkuloze

    Ø 18,9 točke · omenilo 15/15

  6. Ignaz Semmelweis 1818–1865

    Dokazal je, da razkuževanje rok s klorirano apnico močno zmanjša smrtnost zaradi porodne vročice.

    Ključni trenutek Semmelweis, Dunaj 1847: uvede razkuževanje rok v porodnišnici

    Ø 18,6 točke · omenilo 14/14

  7. Alexander Fleming 1881–1955

    Odkril je penicilin in s tem odprl dobo antibiotikov, ki so rešili milijone življenj.

    Ključni trenutek Fleming, London 1928: plesen v petrijevki uniči bakterije

    Ø 17,6 točke · omenilo 15/15

  8. Florence Nightingale 1820–1910

    Utemeljila je sodobno zdravstveno nego, s statističnimi prikazi dokazovala pomen higiene v bolnišnicah in ustanovila šolo za medicinske sestre.

    Ključni trenutek Nightingale, Scutari 1854: z ekipo medicinskih sester prevzame nego ranjencev krimske vojne

    Ø 16,0 točke · omenilo 14/14

  9. Galen 129–ok. 216

    Z opazovanjem in seciranjem živali je zgradil medicinski sistem, ki je prevladoval več kot tisoč let.

    Ključni trenutek Galen, Pergamon ok. 157: zdravnik gladiatorjev

    Ø 15,6 točke · omenilo 10/14

  10. Andreas Vesalij 1514–1564

    Z lastnimi seciranji je popravil Galenove napake in utemeljil sodobno anatomijo človeka.

    Ključni trenutek Vesalij, Basel 1543: izide De humani corporis fabrica

    Ø 15,0 točke · omenilo 11/14

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Paul Ehrlich 1854–1915

    Utemeljil je kemoterapijo z zamislijo o »čarobni krogli« in razvil salvarzan proti sifilisu; za delo v imunologiji je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado.

    Ključni trenutek Ehrlich, Frankfurt 1909: s Sahačirom Hato odkrije učinkovitost salvarzana proti sifilisu

    Ø 12,5 točke · omenilo 14/15

  2. Jonas Salk 1914–1995

    Razvil je prvo uspešno cepivo proti otroški paralizi (poliomielitisu), ki temelji na inaktiviranem virusu.

    Ključni trenutek Salk, Ann Arbor 1955: objavijo, da je njegovo cepivo proti otroški paralizi varno in učinkovito

    Ø 12,2 točke · omenilo 15/15

  3. Ibn Sina (Avicena) ok. 980–1037

    Njegov Kanon medicine je bil stoletja temeljni medicinski učbenik v islamskem svetu in Evropi.

    Ključni trenutek Ibn Sina, Gorgan ok. 1012: začne pisati Kanon medicine

    Ø 11,3 točke · omenilo 9/14

  4. John Snow 1813–1858

    S kartiranjem primerov kolere je pokazal, da se bolezen širi z onesnaženo vodo, in s tem prispeval k začetkom epidemiologije.

    Ključni trenutek Snow, London 1854: med izbruhom kolere doseže odstranitev ročice črpalke na Broad Street

    Ø 10,4 točke · omenilo 11/14

  5. Albert Sabin 1906–1993

    Razvil je oralno cepivo z oslabljenim virusom proti otroški paralizi, ki je postalo glavno orodje svetovnega izkoreninjanja te bolezni.

    Ključni trenutek Sabin, Sovjetska zveza 1959: njegovo oralno cepivo proti otroški paralizi preizkusijo na milijonih otrok

    Ø 9,6 točke · omenilo 14/14

  6. Rudolf Virchow 1821–1902

    Utemeljil je celično patologijo z načelom, da vsaka celica izvira iz celice, in se zavzemal za javno zdravje in socialno medicino.

    Ključni trenutek Virchow, Berlin 1858: izide njegovo delo Celična patologija

    Ø 8,8 točke · omenilo 9/14

  7. Christiaan Barnard 1922–2001

    Vodil je ekipo, ki je opravila prvo presaditev srca s človeka na človeka, kar je spodbudilo razvoj transplantacijske kirurgije.

    Ključni trenutek Barnard, Cape Town 1967: opravi prvo presaditev srca s človeka na človeka

    Ø 6,6 točke · omenilo 11/14

  8. Frederick Banting 1891–1941

    S Charlesom Bestom je v Torontu odkril inzulin, ki je omogočil zdravljenje sladkorne bolezni; leta 1923 je prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

    Ključni trenutek Banting, Toronto 1922: inzulin prvič uspešno uporabijo pri zdravljenju bolnika s sladkorno boleznijo

    Ø 5,4 točke · omenilo 8/14

  9. William Osler 1849–1919

    Uvedel je klinični pouk ob bolniški postelji in specializacijo zdravnikov v bolnišnici Johns Hopkins ter napisal vpliven učbenik interne medicine.

    Ključni trenutek Osler, 1892: izide njegov učbenik The Principles and Practice of Medicine

    Ø 5,2 točke · omenilo 6/14

  10. Elizabeth Blackwell 1821–1910

    Bila je prva ženska z zdravniško diplomo v ZDA; v New Yorku je soustanovila bolnišnico za ženske in otroke ter medicinsko šolo za ženske.

    Ključni trenutek Blackwell, Geneva (New York) 1849: kot prva ženska v ZDA diplomira iz medicine

    Ø 4,9 točke · omenilo 9/14

  11. Karl Landsteiner 1868–1943

    Odkril je krvne skupine sistema AB0, kar je omogočilo varne transfuzije; leta 1930 je prejel Nobelovo nagrado.

    Ključni trenutek Landsteiner, Dunaj 1901: objavi odkritje krvnih skupin

    Ø 4,0 točke · omenilo 8/14

  12. Selman Waksman 1888–1973

    Sistematično je iskal antibiotike v talnih mikroorganizmih; v njegovem laboratoriju so odkrili streptomicin, prvo učinkovito zdravilo proti tuberkulozi.

    Ključni trenutek Waksman, New Brunswick 1943: v njegovem laboratoriju na Univerzi Rutgers odkrijejo streptomicin

    Ø 3,8 točke · omenilo 6/14

  13. Emil von Behring 1854–1917

    Razvil je zdravljenje s serumom z antitoksini proti davici in tetanusu ter leta 1901 prejel prvo Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

    Ključni trenutek Behring, Berlin 1890: s Kitasatom objavi imunizacijo s serumom proti davici in tetanusu

    Ø 3,4 točke · omenilo 4/14

  14. Harvey Cushing 1869–1939

    Velja za utemeljitelja sodobne nevrokirurgije; izpopolnil je operacije možganov in opisal Cushingovo bolezen.

    Ključni trenutek Cushing, 1932: opiše bolezen hipofize, ki se po njem imenuje Cushingova bolezen

    Ø 3,4 točke · omenilo 4/14

  15. Ambroise Paré ok. 1510–1590

    Kot vojaški kirurg je opustil žganje strelnih ran z vrelim oljem in pri amputacijah uveljavil podvezovanje žil, kar je izboljšalo oskrbo ran.

    Ključni trenutek Paré, Torino 1537: ko mu zmanjka vrelega olja, rane oskrbi z blažilnim mazilom in ugotovi, da se bolje celijo

    Ø 3,3 točke · omenilo 4/14

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Maurice Hilleman 1919–2005

    S sodelavci je razvil številna rutinska cepiva, med njimi proti ošpicam, mumpsu in hepatitisu B ter kombinirano cepivo MMR, ki vsako leto preprečujejo veliko bolezni in smrti.

    Ključno delo Kombinirano cepivo MMR, 1971

  2. Howard Florey 1898–1968

    Z Ernstom Chainom in sodelavci je penicilin iz laboratorijske najdbe razvil v učinkovito zdravilo ter organiziral prve klinične preizkuse in povečanje proizvodnje.

    Ključno delo Penicillin as a Chemotherapeutic Agent, The Lancet, 1940

  3. Donald A. Henderson 1928–2016

    Vodil je okrepljeni program Svetovne zdravstvene organizacije za izkoreninjenje črnih koz, prve človeške nalezljive bolezni, ki je bila odpravljena.

    Ključno delo Vodenje programa SZO za izkoreninjenje črnih koz, 1967–1977

  4. Tu Youyou r. 1930

    V državnem raziskovalnem programu je s pomočjo stare kitajske medicinske literature odkrila artemizinin, osnovo današnjega zdravljenja malarije.

    Ključno delo Izolacija artemizinina iz rastline Artemisia annua, 1972

  5. John Enders 1897–1985

    S Thomasom Wellerjem in Frederickom Robbinsom je gojil poliovirus v tkivnih kulturah, kar je omogočilo cepiva proti otroški paralizi; s sodelavci je razvil tudi cepivo proti ošpicam.

    Ključno delo Gojenje poliovirusa v tkivnih kulturah, z Wellerjem in Robbinsom, 1949

  6. Gertrude B. Elion 1918–1999

    Z Georgeem Hitchingsom je z načrtnim razvojem učinkovin ustvarila zdravila proti levkemiji, za preprečevanje zavrnitve presadkov in proti herpesu.

    Ključno delo 6-merkaptopurin, s Hitchingsom, 1951

  7. Dilip Mahalanabis 1934–2022

    Pri begunskih bolnikih s kolero je pokazal izvedljivost množične oralne rehidracije v kriznih razmerah ter pomagal razširiti dostopno zdravljenje nevarne dehidracije.

    Ključno delo Množična oralna rehidracija pri koleri, Bongaon, 1971

  8. Abel Wolman 1892–1989 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z Linnom Enslowom je razvil določanje potrebnih odmerkov klora glede na lastnosti vode ter omogočil zanesljivejšo dezinfekcijo javne oskrbe s pitno vodo.

    Ključno delo Standardizacija kloriranja pitne vode, z Enslowom, ok. 1918–1919

  9. Akira Endo 1933–2024

    Odkril je kompaktin, ki zavira ključni encim sinteze holesterola, in omogočil razvoj statinov za zmanjševanje srčno-žilnega tveganja.

    Ključno delo Kompaktin kot inhibitor HMG-CoA reduktaze, objava 1976

  10. Austin Bradford Hill 1897–1991

    Pomagal je uveljaviti randomizirana klinična preskušanja in presojo vzročnosti v epidemiologiji; z Richardom Dollom je podprl dokaze o škodljivosti kajenja.

    Ključno delo Randomizirano preskušanje streptomicina, 1948; The Environment and Disease, 1965

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Edward Jenner 1749–1823 s seznama popularnosti

    S kravjimi kozami je razvil prvo cepivo proti črnim kozam in odprl pot njihovemu izkoreninjenju.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1 · Claude 1

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  2. Howard Florey 1898–1968 iz doprinosa

    Z Ernstom Chainom in sodelavci je penicilin iz laboratorijske najdbe razvil v učinkovito zdravilo ter organiziral prve klinične preizkuse in povečanje proizvodnje.

    Ø mesto 3,0 · GPT 4 · Claude 2

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  3. Joseph Lister 1827–1912 s seznama popularnosti

    Uvedel je antiseptično kirurgijo s karbolno kislino in močno zmanjšal smrtnost zaradi okužb ran.

    Ø mesto 3,5 · GPT 2 · Claude 5

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  4. Maurice Hilleman 1919–2005 iz doprinosa

    S sodelavci je razvil številna rutinska cepiva, med njimi proti ošpicam, mumpsu in hepatitisu B ter kombinirano cepivo MMR, ki vsako leto preprečujejo veliko bolezni in smrti.

    Ø mesto 3,5 · GPT 3 · Claude 4

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  5. Robert Koch 1843–1910 s seznama popularnosti

    Dokazal je, da določene bakterije povzročajo določene bolezni, in odkril povzročitelja tuberkuloze.

    Ø mesto 4,0 · GPT 5 · Claude 3

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  6. Donald A. Henderson 1928–2016 iz doprinosa

    Vodil je okrepljeni program Svetovne zdravstvene organizacije za izkoreninjenje črnih koz, prve človeške nalezljive bolezni, ki je bila odpravljena.

    Ø mesto 7,5 · GPT 6 · Claude 9

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  7. Frederick Banting 1891–1941 s seznama popularnosti

    S Charlesom Bestom je v Torontu odkril inzulin, ki je omogočil zdravljenje sladkorne bolezni; leta 1923 je prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

    Ø mesto 9,0 · GPT 11 · Claude 7

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  8. Karl Landsteiner 1868–1943 s seznama popularnosti

    Odkril je krvne skupine sistema AB0, kar je omogočilo varne transfuzije; leta 1930 je prejel Nobelovo nagrado.

    Ø mesto 9,0 · GPT 10 · Claude 8

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  9. Alexander Fleming 1881–1955 s seznama popularnosti

    Odkril je penicilin in s tem odprl dobo antibiotikov, ki so rešili milijone življenj.

    Ø mesto 9,5 · GPT 13 · Claude 6

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  10. Tu Youyou r. 1930 iz doprinosa

    V državnem raziskovalnem programu je s pomočjo stare kitajske medicinske literature odkrila artemizinin, osnovo današnjega zdravljenja malarije.

    Ø mesto 11,0 · GPT 7 · Claude 15

    doseg 4,5 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  11. Abel Wolman 1892–1989 iz doprinosa

    Z Linnom Enslowom je razvil določanje potrebnih odmerkov klora glede na lastnosti vode ter omogočil zanesljivejšo dezinfekcijo javne oskrbe s pitno vodo.

    Ø mesto 11,0 · GPT 8 · Claude 14

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  12. John Enders 1897–1985 iz doprinosa

    S Thomasom Wellerjem in Frederickom Robbinsom je gojil poliovirus v tkivnih kulturah, kar je omogočilo cepiva proti otroški paralizi; s sodelavci je razvil tudi cepivo proti ošpicam.

    Ø mesto 13,0 · GPT 9 · Claude 17

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  13. Austin Bradford Hill 1897–1991 iz doprinosa

    Pomagal je uveljaviti randomizirana klinična preskušanja in presojo vzročnosti v epidemiologiji; z Richardom Dollom je podprl dokaze o škodljivosti kajenja.

    Ø mesto 14,0 · GPT 12 · Claude 16

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  14. Dilip Mahalanabis 1934–2022 iz doprinosa

    Pri begunskih bolnikih s kolero je pokazal izvedljivost množične oralne rehidracije v kriznih razmerah ter pomagal razširiti dostopno zdravljenje nevarne dehidracije.

    Ø mesto 15,5 · GPT 20 · Claude 11

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  15. Emil von Behring 1854–1917 s seznama popularnosti

    Razvil je zdravljenje s serumom z antitoksini proti davici in tetanusu ter leta 1901 prejel prvo Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino.

    Ø mesto 15,5 · GPT 18 · Claude 13

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  16. Paul Ehrlich 1854–1915 s seznama popularnosti

    Utemeljil je kemoterapijo z zamislijo o »čarobni krogli« in razvil salvarzan proti sifilisu; za delo v imunologiji je leta 1908 prejel Nobelovo nagrado.

    Ø mesto 16,5 · GPT 21 · Claude 12

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  17. Florence Nightingale 1820–1910 s seznama popularnosti

    Utemeljila je sodobno zdravstveno nego, s statističnimi prikazi dokazovala pomen higiene v bolnišnicah in ustanovila šolo za medicinske sestre.

    Ø mesto 17,5 · GPT 15 · Claude 20

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  18. John Snow 1813–1858 s seznama popularnosti modela se razhajata

    S kartiranjem primerov kolere je pokazal, da se bolezen širi z onesnaženo vodo, in s tem prispeval k začetkom epidemiologije.

    Ø mesto 18,0 · GPT 26 · Claude 10

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  19. Akira Endo 1933–2024 iz doprinosa

    Odkril je kompaktin, ki zavira ključni encim sinteze holesterola, in omogočil razvoj statinov za zmanjševanje srčno-žilnega tveganja.

    Ø mesto 18,0 · GPT 14 · Claude 22

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  20. Jonas Salk 1914–1995 s seznama popularnosti

    Razvil je prvo uspešno cepivo proti otroški paralizi (poliomielitisu), ki temelji na inaktiviranem virusu.

    Ø mesto 20,5 · GPT 16 · Claude 25

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  21. Albert Sabin 1906–1993 s seznama popularnosti

    Razvil je oralno cepivo z oslabljenim virusom proti otroški paralizi, ki je postalo glavno orodje svetovnega izkoreninjanja te bolezni.

    Ø mesto 20,5 · GPT 17 · Claude 24

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  22. Gertrude B. Elion 1918–1999 iz doprinosa

    Z Georgeem Hitchingsom je z načrtnim razvojem učinkovin ustvarila zdravila proti levkemiji, za preprečevanje zavrnitve presadkov in proti herpesu.

    Ø mesto 21,0 · GPT 19 · Claude 23

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  23. William Harvey 1578–1657 s seznama popularnosti

    Dokazal je, da srce neprestano poganja kri po telesu v krvnem obtoku.

    Ø mesto 22,0 · GPT 25 · Claude 19

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  24. Andreas Vesalij 1514–1564 s seznama popularnosti

    Z lastnimi seciranji je popravil Galenove napake in utemeljil sodobno anatomijo človeka.

    Ø mesto 22,5 · GPT 27 · Claude 18

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  25. Selman Waksman 1888–1973 s seznama popularnosti

    Sistematično je iskal antibiotike v talnih mikroorganizmih; v njegovem laboratoriju so odkrili streptomicin, prvo učinkovito zdravilo proti tuberkulozi.

    Ø mesto 22,5 · GPT 24 · Claude 21

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  26. Ignaz Semmelweis 1818–1865 s seznama popularnosti

    Dokazal je, da razkuževanje rok s klorirano apnico močno zmanjša smrtnost zaradi porodne vročice.

    Ø mesto 25,0 · GPT 22 · Claude 28

    doseg 3,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  27. Rudolf Virchow 1821–1902 s seznama popularnosti

    Utemeljil je celično patologijo z načelom, da vsaka celica izvira iz celice, in se zavzemal za javno zdravje in socialno medicino.

    Ø mesto 25,0 · GPT 23 · Claude 27

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  28. Hipokrat ok. 460–ok. 370 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Bolezni je razlagal z naravnimi vzroki namesto z nadnaravnimi in postavil temelje zdravniške etike.

    Ø mesto 30,0 · GPT 34 · Claude 26

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,5

  29. Ibn Sina (Avicena) ok. 980–1037 s seznama popularnosti

    Njegov Kanon medicine je bil stoletja temeljni medicinski učbenik v islamskem svetu in Evropi.

    Ø mesto 30,0 · GPT 28 · Claude 32

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  30. William Osler 1849–1919 s seznama popularnosti

    Uvedel je klinični pouk ob bolniški postelji in specializacijo zdravnikov v bolnišnici Johns Hopkins ter napisal vpliven učbenik interne medicine.

    Ø mesto 30,0 · GPT 29 · Claude 31

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  31. Ambroise Paré ok. 1510–1590 s seznama popularnosti

    Kot vojaški kirurg je opustil žganje strelnih ran z vrelim oljem in pri amputacijah uveljavil podvezovanje žil, kar je izboljšalo oskrbo ran.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30 · Claude 30

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  32. Galen 129–ok. 216 s seznama popularnosti

    Z opazovanjem in seciranjem živali je zgradil medicinski sistem, ki je prevladoval več kot tisoč let.

    Ø mesto 30,5 · GPT 32 · Claude 29

    doseg 4,0 · življenja 2,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 3,5

  33. Harvey Cushing 1869–1939 s seznama popularnosti

    Velja za utemeljitelja sodobne nevrokirurgije; izpopolnil je operacije možganov in opisal Cushingovo bolezen.

    Ø mesto 32,0 · GPT 31 · Claude 33

    doseg 3,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  34. Elizabeth Blackwell 1821–1910 s seznama popularnosti

    Bila je prva ženska z zdravniško diplomo v ZDA; v New Yorku je soustanovila bolnišnico za ženske in otroke ter medicinsko šolo za ženske.

    Ø mesto 33,5 · GPT 33 · Claude 34

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  35. Christiaan Barnard 1922–2001 s seznama popularnosti

    Vodil je ekipo, ki je opravila prvo presaditev srca s človeka na človeka, kar je spodbudilo razvoj transplantacijske kirurgije.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35 · Claude 35

    doseg 2,5 · življenja 2,5 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 1,0 · trajnost 3,0

05 · Področje

Kmetijstvo in prehrana

Agronomija, žlahtnjenje rastlin in živali, gnojila, prehranska tehnologija in konzerviranje, kulinarika.

Modeli so predlagali 120 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Norman Borlaug 1914–2009

    Vzgojil je visokorodne, proti boleznim odporne sorte pšenice, ki so v zeleni revoluciji povečale pridelek v Mehiki, Indiji in Pakistanu.

    Ključni trenutek Borlaug, Oslo 1970: prejme Nobelovo nagrado za mir za prispevek k boju proti lakoti

    Ø 22,7 točke · omenilo 14/14

  2. Luther Burbank 1849–1926

    Kot žlahtnitelj rastlin je vzgojil več kot 800 sort in različkov, med njimi krompir sorte Burbank, slivo Santa Rosa in marjetico Shasta.

    Ključni trenutek Burbank, Massachusetts ok. 1872: vzgoji sorto krompirja Burbank

    Ø 19,7 točke · omenilo 14/14

  3. Nikolaj Vavilov 1887–1943

    Določil je središča izvora kulturnih rastlin in zbral obsežno svetovno zbirko semen; umrl je v Stalinovem zaporu.

    Ključni trenutek Vavilov, Leningrad 1926: objavi teorijo o središčih izvora kulturnih rastlin

    Ø 18,7 točke · omenilo 14/14

  4. Justus von Liebig 1803–1873

    Utemeljil je agrikulturno kemijo, pokazal pomen mineralnih hranil za rast rastlin in uvedel laboratorijski pouk kemije.

    Ključni trenutek Liebig, 1840: izide njegovo delo o organski kemiji v kmetijstvu in fiziologiji rastlin

    Ø 18,4 točke · omenilo 14/14

  5. George Washington Carver ok. 1864–1943

    Na inštitutu Tuskegee je spodbujal kolobarjenje ter pridelavo arašidov in sladkega krompirja za obnovo izčrpanih tal na jugu ZDA.

    Ključni trenutek Carver, Tuskegee 1896: prevzame vodenje kmetijskega oddelka na inštitutu Tuskegee

    Ø 18,3 točke · omenilo 14/14

  6. Nicolas Appert 1749–1841

    Izumil je postopek konzerviranja hrane s segrevanjem v neprodušno zaprtih posodah, ki je predhodnik sodobnih konzerv.

    Ključni trenutek Appert, Pariz 1810: objavi svojo metodo konzerviranja in zanjo prejme vladno nagrado

    Ø 15,4 točke · omenilo 13/14

  7. Jethro Tull 1674–1741

    Izboljšal je sejalnico za setev v vrstah in zagovarjal okopavanje s konjsko vprego, s čimer je prispeval k britanski kmetijski revoluciji.

    Ključni trenutek Tull, ok. 1701: izdela s konjem vlečeno sejalnico, ki seje v vrstah

    Ø 14,3 točke · omenilo 11/14

  8. Clarence Birdseye 1886–1956

    Razvil je postopek hitrega zamrzovanja živil, ki ohrani okus in teksturo, ter s tem utemeljil industrijo zamrznjene hrane.

    Ključni trenutek Birdseye, Springfield 1930: v trgovinah začnejo prodajati njegovo hitro zamrznjeno hrano

    Ø 13,9 točke · omenilo 13/14

  9. Auguste Escoffier 1846–1935

    Kuhar, ki je posodobil in sistematiziral francosko kuhinjo ter uvedel brigadni sistem organizacije dela v kuhinji.

    Ključni trenutek Escoffier, Pariz 1903: izide kuharski priročnik Le Guide culinaire

    Ø 10,9 točke · omenilo 12/14

  10. Cyrus McCormick 1809–1884

    Razvil je mehanski žetveni stroj in ga množično tržil, kar je močno povečalo storilnost pri žetvi žita.

    Ključni trenutek McCormick, Virginija 1831: javno prikaže svoj žetveni stroj

    Ø 10,9 točke · omenilo 10/14

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. John Deere 1804–1886

    Izdelal je samočistilni jekleni plug za težka prerijska tla in ustanovil podjetje za kmetijske stroje Deere & Company.

    Ključni trenutek Deere, Grand Detour 1837: izdela jekleni plug, ki se mu lepljiva prerijska zemlja ne oprijema

    Ø 10,0 točke · omenilo 9/14

  2. Robert Bakewell 1725–1795

    Uvedel je načrtno selekcijsko vzrejo domačih živali in vzgojil pasmo novih leicestrskih ovc za hitrejšo rast in več mesa.

    Ključni trenutek Bakewell, Dishley ok. 1760: na družinski kmetiji začne načrtno selekcijsko vzrejo ovc in goveda

    Ø 9,6 točke · omenilo 9/14

  3. Yuan Longping 1930–2021

    Razvil je prve visokorodne sorte hibridnega riža, ki so močno povečale pridelek riža na Kitajskem in v drugih državah.

    Ključni trenutek Yuan, 1973: z ekipo razvije visokorodno sorto hibridnega riža

    Ø 7,3 točke · omenilo 6/14

  4. M. S. Swaminathan 1925–2023

    Imel je ključno vlogo pri uvajanju visokodonosnih sort pšenice in riža v Indiji, ki je bilo jedro indijske zelene revolucije.

    Ključni trenutek Swaminathan, 1987: prejme prvo Svetovno nagrado za hrano

    Ø 6,9 točke · omenilo 7/14

  5. Marie-Antoine Carême 1784–1833

    Sooblikoval je francosko visoko kulinariko, sistematiziral omake in v knjigah zapisal načela klasične francoske kuhinje.

    Ključni trenutek Carême, Pariz 1833: začne izhajati njegovo delo L'Art de la cuisine française au XIXe siècle

    Ø 6,3 točke · omenilo 8/14

  6. Charles Townshend 1674–1738

    Britanski državnik, ki je na posestvu v Norfolku spodbujal pridelavo repe in kolobarjenje, zato so ga imenovali »Turnip Townshend«.

    Ključni trenutek Townshend, Raynham 1730: se umakne iz politike in posveti kmetovanju na posestvu

    Ø 5,2 točke · omenilo 5/14

  7. Ferran Adrià r. 1962

    Kuhar restavracije elBulli, ki je razvil avantgardne kuharske tehnike, kot so pene in sferifikacija.

    Ključni trenutek Adrià, Roses 2011: restavracija elBulli se zapre in preoblikuje v fundacijo

    Ø 5,1 točke · omenilo 10/14

  8. John Bennet Lawes 1814–1900

    Patentiral je superfosfat, eno prvih industrijsko izdelanih gnojil, in ustanovil poskusno postajo Rothamsted z dolgoročnimi poljskimi poskusi.

    Ključni trenutek Lawes, Rothamsted 1843: začne poljske poskuse, ki potekajo še danes

    Ø 5,0 točke · omenilo 5/14

  9. Julia Child 1912–2004

    S kuharsko knjigo Mastering the Art of French Cooking in televizijsko oddajo The French Chef je francosko kuhinjo približala ameriškim gospodinjstvom.

    Ključni trenutek Child, New York 1961: s soavtoricama izda knjigo Mastering the Art of French Cooking

    Ø 4,9 točke · omenilo 7/14

  10. Gail Borden 1801–1874

    Razvil je postopek za izdelavo kondenziranega mleka, ki je omogočil varno shranjevanje mleka brez hlajenja.

    Ključni trenutek Borden, 1856: patentira postopek za kondenzirano mleko

    Ø 4,3 točke · omenilo 5/14

  11. Alice Waters r. 1944

    Z restavracijo Chez Panisse je uveljavila kuhanje s sezonskimi lokalnimi sestavinami, s projektom Edible Schoolyard pa spodbudila prehransko vzgojo v šolah.

    Ključni trenutek Waters, Berkeley 1971: odpre restavracijo Chez Panisse

    Ø 3,1 točke · omenilo 6/14

  12. Henry A. Wallace 1888–1965

    Razvijal in tržil je hibridno koruzo, kot ameriški minister za kmetijstvo vodil kmetijsko politiko New Deala in bil podpredsednik ZDA.

    Ključni trenutek Wallace, Iowa 1926: ustanovi podjetje za hibridno koruzo Hi-Bred Corn Company

    Ø 3,1 točke · omenilo 4/14

  13. Masanobu Fukuoka 1913–2008

    Japonski kmet in mislec, ki je razvil naravno kmetovanje brez oranja, umetnih gnojil in pesticidov.

    Ključni trenutek Fukuoka, Japonska 1975: izide knjiga Revolucija ene slamice

    Ø 3,0 točke · omenilo 4/14

  14. Henri Nestlé 1814–1890

    Razvil je mlečno hrano za dojenčke, ki niso mogli biti dojeni, in ustanovil podjetje, iz katerega je nastal koncern Nestlé.

    Ključni trenutek Nestlé, Vevey 1867: razvije mlečno moko za dojenčke Farine lactée

    Ø 3,0 točke · omenilo 4/14

  15. Antoine-Augustin Parmentier 1737–1813

    Francoski farmacevt in agronom, ki je v Franciji uveljavil krompir kot živilo proti lakoti ter raziskoval prehrano in higieno živil.

    Ključni trenutek Parmentier, Pariz ok. 1786: na polju Les Sablons goji krompir, da bi ga populariziral

    Ø 2,8 točke · omenilo 3/14

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Gurdev Singh Khush r. 1935

    Na Mednarodnem inštitutu za raziskave riža je vodil žlahtnjenje visokorodnih in odpornih sort, med njimi IR36 in IR64, ki sta postali med najbolj razširjenimi sortami riža.

    Ključno delo Sorta riža IR36, 1976

  2. Sanjaya Rajaram 1943–2021 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    V centru CIMMYT je vodil žlahtnjenje pšenice in s križanji ozimnih in jarih tipov razvil številne visokorodne, odporne sorte, ki jih sejejo na velikih površinah v državah v razvoju.

    Ključno delo Visokorodne sorte pšenice CIMMYT, ok. 1970–2000

  3. Gonjiro Inazuka 1897–1988

    Vzgojil je polpritlikavo sorto pšenice Norin 10, katere geni za pritlikavost so postali osnova visokorodnih pšenic zelene revolucije.

    Ključno delo Sorta pšenice Norin 10, 1935

  4. George Harrison Shull 1874–1954

    Z raziskavami samooplodnih linij in heteroze je postavil metodo hibridne koruze, ki je močno povečala pridelke.

    Ključno delo A Pure-Line Method in Corn Breeding, 1909

  5. Walter Plowright 1923–2010 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Razvil je cepivo proti goveji kugi iz tkivnih kultur, ki je omogočilo svetovno izkoreninjenje te živinske bolezni in zaščitilo preživetje živinorejcev.

    Ključno delo Cepivo TCRV proti goveji kugi, ok. 1962

  6. Alwin Mittasch 1869–1953

    S sodelavci je sistematično preizkusil več tisoč katalizatorjev in razvil železov katalizator, ki je omogočil industrijsko sintezo amonijaka za gnojila.

    Ključno delo Železov katalizator za sintezo amonijaka, 1909–1912

  7. Johanna Döbereiner 1924–2000 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Raziskala je biološko vezavo dušika z bakterijami pri tropskih rastlinah; njeno delo je omogočilo pridelavo brazilske soje z malo dušikovih gnojil.

    Ključno delo Biološka vezava dušika pri soji v Braziliji, ok. 1960–1980

  8. Verghese Kurien 1921–2012

    Z zadružnim modelom Amul in programom Operation Flood je pomagal Indijo spremeniti v največjo proizvajalko mleka na svetu in izboljšal dohodke milijonov malih rejcev.

    Ključno delo Operation Flood, 1970–1996

  9. Donald Forsha Jones 1890–1963

    Razvil je metodo dvojnih križancev pri koruzi, ki je pocenila proizvodnjo hibridnega semena in omogočila širšo uporabo visokorodnih hibridov.

    Ključno delo Metoda dvojnih križancev pri koruzi, 1918

  10. Jay L. Lush 1896–1982

    Povezal je kvantitativno genetiko s praktičnim žlahtnjenjem domačih živali ter omogočil učinkovitejšo selekcijo za mlečnost, rast in druge uporabne lastnosti.

    Ključno delo Animal Breeding Plans, 1937

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Norman Borlaug 1914–2009 s seznama popularnosti

    Vzgojil je visokorodne, proti boleznim odporne sorte pšenice, ki so v zeleni revoluciji povečale pridelek v Mehiki, Indiji in Pakistanu.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1 · Claude 1

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,5

  2. Alwin Mittasch 1869–1953 iz doprinosa

    S sodelavci je sistematično preizkusil več tisoč katalizatorjev in razvil železov katalizator, ki je omogočil industrijsko sintezo amonijaka za gnojila.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2 · Claude 2

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  3. Justus von Liebig 1803–1873 s seznama popularnosti

    Utemeljil je agrikulturno kemijo, pokazal pomen mineralnih hranil za rast rastlin in uvedel laboratorijski pouk kemije.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3 · Claude 3

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  4. Yuan Longping 1930–2021 s seznama popularnosti

    Razvil je prve visokorodne sorte hibridnega riža, ki so močno povečale pridelek riža na Kitajskem in v drugih državah.

    Ø mesto 5,0 · GPT 4 · Claude 6

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,5

  5. Nicolas Appert 1749–1841 s seznama popularnosti

    Izumil je postopek konzerviranja hrane s segrevanjem v neprodušno zaprtih posodah, ki je predhodnik sodobnih konzerv.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5 · Claude 5

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. John Bennet Lawes 1814–1900 s seznama popularnosti

    Patentiral je superfosfat, eno prvih industrijsko izdelanih gnojil, in ustanovil poskusno postajo Rothamsted z dolgoročnimi poljskimi poskusi.

    Ø mesto 6,5 · GPT 6 · Claude 7

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  7. George Harrison Shull 1874–1954 iz doprinosa

    Z raziskavami samooplodnih linij in heteroze je postavil metodo hibridne koruze, ki je močno povečala pridelke.

    Ø mesto 7,5 · GPT 11 · Claude 4

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  8. Gonjiro Inazuka 1897–1988 iz doprinosa

    Vzgojil je polpritlikavo sorto pšenice Norin 10, katere geni za pritlikavost so postali osnova visokorodnih pšenic zelene revolucije.

    Ø mesto 7,5 · GPT 7 · Claude 8

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,5

  9. Gurdev Singh Khush r. 1935 iz doprinosa

    Na Mednarodnem inštitutu za raziskave riža je vodil žlahtnjenje visokorodnih in odpornih sort, med njimi IR36 in IR64, ki sta postali med najbolj razširjenimi sortami riža.

    Ø mesto 9,5 · GPT 9 · Claude 10

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,5

  10. M. S. Swaminathan 1925–2023 s seznama popularnosti

    Imel je ključno vlogo pri uvajanju visokodonosnih sort pšenice in riža v Indiji, ki je bilo jedro indijske zelene revolucije.

    Ø mesto 10,5 · GPT 8 · Claude 13

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  11. Walter Plowright 1923–2010 iz doprinosa

    Razvil je cepivo proti goveji kugi iz tkivnih kultur, ki je omogočilo svetovno izkoreninjenje te živinske bolezni in zaščitilo preživetje živinorejcev.

    Ø mesto 12,0 · GPT 13 · Claude 11

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  12. Sanjaya Rajaram 1943–2021 iz doprinosa

    V centru CIMMYT je vodil žlahtnjenje pšenice in s križanji ozimnih in jarih tipov razvil številne visokorodne, odporne sorte, ki jih sejejo na velikih površinah v državah v razvoju.

    Ø mesto 12,5 · GPT 10 · Claude 15

    doseg 4,5 · življenja 5,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  13. Nikolaj Vavilov 1887–1943 s seznama popularnosti

    Določil je središča izvora kulturnih rastlin in zbral obsežno svetovno zbirko semen; umrl je v Stalinovem zaporu.

    Ø mesto 13,0 · GPT 17 · Claude 9

    doseg 3,5 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  14. Jay L. Lush 1896–1982 iz doprinosa

    Povezal je kvantitativno genetiko s praktičnim žlahtnjenjem domačih živali ter omogočil učinkovitejšo selekcijo za mlečnost, rast in druge uporabne lastnosti.

    Ø mesto 14,0 · GPT 12 · Claude 16

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  15. Donald Forsha Jones 1890–1963 iz doprinosa

    Razvil je metodo dvojnih križancev pri koruzi, ki je pocenila proizvodnjo hibridnega semena in omogočila širšo uporabo visokorodnih hibridov.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14 · Claude 14

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  16. Johanna Döbereiner 1924–2000 iz doprinosa

    Raziskala je biološko vezavo dušika z bakterijami pri tropskih rastlinah; njeno delo je omogočilo pridelavo brazilske soje z malo dušikovih gnojil.

    Ø mesto 16,5 · GPT 15 · Claude 18

    doseg 3,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,5

  17. Clarence Birdseye 1886–1956 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Razvil je postopek hitrega zamrzovanja živil, ki ohrani okus in teksturo, ter s tem utemeljil industrijo zamrznjene hrane.

    Ø mesto 17,0 · GPT 22 · Claude 12

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  18. Verghese Kurien 1921–2012 iz doprinosa

    Z zadružnim modelom Amul in programom Operation Flood je pomagal Indijo spremeniti v največjo proizvajalko mleka na svetu in izboljšal dohodke milijonov malih rejcev.

    Ø mesto 17,5 · GPT 16 · Claude 19

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  19. Robert Bakewell 1725–1795 s seznama popularnosti

    Uvedel je načrtno selekcijsko vzrejo domačih živali in vzgojil pasmo novih leicestrskih ovc za hitrejšo rast in več mesa.

    Ø mesto 17,5 · GPT 18 · Claude 17

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  20. Henry A. Wallace 1888–1965 s seznama popularnosti

    Razvijal in tržil je hibridno koruzo, kot ameriški minister za kmetijstvo vodil kmetijsko politiko New Deala in bil podpredsednik ZDA.

    Ø mesto 20,5 · GPT 19 · Claude 22

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  21. Cyrus McCormick 1809–1884 s seznama popularnosti

    Razvil je mehanski žetveni stroj in ga množično tržil, kar je močno povečalo storilnost pri žetvi žita.

    Ø mesto 20,5 · GPT 20 · Claude 21

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  22. John Deere 1804–1886 s seznama popularnosti

    Izdelal je samočistilni jekleni plug za težka prerijska tla in ustanovil podjetje za kmetijske stroje Deere & Company.

    Ø mesto 20,5 · GPT 21 · Claude 20

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  23. Gail Borden 1801–1874 s seznama popularnosti

    Razvil je postopek za izdelavo kondenziranega mleka, ki je omogočil varno shranjevanje mleka brez hlajenja.

    Ø mesto 24,0 · GPT 23 · Claude 25

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  24. Jethro Tull 1674–1741 s seznama popularnosti

    Izboljšal je sejalnico za setev v vrstah in zagovarjal okopavanje s konjsko vprego, s čimer je prispeval k britanski kmetijski revoluciji.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24 · Claude 24

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  25. Antoine-Augustin Parmentier 1737–1813 s seznama popularnosti

    Francoski farmacevt in agronom, ki je v Franciji uveljavil krompir kot živilo proti lakoti ter raziskoval prehrano in higieno živil.

    Ø mesto 25,0 · GPT 27 · Claude 23

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 2,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  26. Auguste Escoffier 1846–1935 s seznama popularnosti

    Kuhar, ki je posodobil in sistematiziral francosko kuhinjo ter uvedel brigadni sistem organizacije dela v kuhinji.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26 · Claude 26

    doseg 3,5 · življenja 2,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  27. Marie-Antoine Carême 1784–1833 s seznama popularnosti

    Sooblikoval je francosko visoko kulinariko, sistematiziral omake in v knjigah zapisal načela klasične francoske kuhinje.

    Ø mesto 27,5 · GPT 28 · Claude 27

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  28. Luther Burbank 1849–1926 s seznama popularnosti

    Kot žlahtnitelj rastlin je vzgojil več kot 800 sort in različkov, med njimi krompir sorte Burbank, slivo Santa Rosa in marjetico Shasta.

    Ø mesto 28,5 · GPT 25 · Claude 32

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 3,5

  29. George Washington Carver ok. 1864–1943 s seznama popularnosti

    Na inštitutu Tuskegee je spodbujal kolobarjenje ter pridelavo arašidov in sladkega krompirja za obnovo izčrpanih tal na jugu ZDA.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29 · Claude 29

    doseg 2,5 · življenja 3,0 · omogočanje 2,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 3,5

  30. Charles Townshend 1674–1738 s seznama popularnosti

    Britanski državnik, ki je na posestvu v Norfolku spodbujal pridelavo repe in kolobarjenje, zato so ga imenovali »Turnip Townshend«.

    Ø mesto 29,5 · GPT 31 · Claude 28

    doseg 3,0 · življenja 2,5 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 1,5 · trajnost 4,0

  31. Henri Nestlé 1814–1890 s seznama popularnosti

    Razvil je mlečno hrano za dojenčke, ki niso mogli biti dojeni, in ustanovil podjetje, iz katerega je nastal koncern Nestlé.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30 · Claude 30

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  32. Julia Child 1912–2004 s seznama popularnosti

    S kuharsko knjigo Mastering the Art of French Cooking in televizijsko oddajo The French Chef je francosko kuhinjo približala ameriškim gospodinjstvom.

    Ø mesto 31,5 · GPT 32 · Claude 31

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 2,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 3,0

  33. Masanobu Fukuoka 1913–2008 s seznama popularnosti

    Japonski kmet in mislec, ki je razvil naravno kmetovanje brez oranja, umetnih gnojil in pesticidov.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33 · Claude 33

    doseg 2,5 · življenja 2,5 · omogočanje 2,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 3,5

  34. Alice Waters r. 1944 s seznama popularnosti

    Z restavracijo Chez Panisse je uveljavila kuhanje s sezonskimi lokalnimi sestavinami, s projektom Edible Schoolyard pa spodbudila prehransko vzgojo v šolah.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34 · Claude 34

    doseg 2,5 · življenja 2,0 · omogočanje 2,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 3,5

  35. Ferran Adrià r. 1962 s seznama popularnosti

    Kuhar restavracije elBulli, ki je razvil avantgardne kuharske tehnike, kot so pene in sferifikacija.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35 · Claude 35

    doseg 2,0 · življenja 1,5 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 3,0

06 · Področje

Izobraževanje in jezik

Pedagogi in reformatorji šolstva, jezikoslovci, ustvarjalci pisav (tudi za slepe), slovarjev in enciklopedij, knjižničarstvo.

Modeli so predlagali 82 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Jan Amos Komenský 1592–1670

    Češki pedagog, ki je zagovarjal splošno izobraževanje za vse in napisal enega prvih slikovnih učbenikov za otroke, Orbis pictus.

    Ključni trenutek Komenský, Nürnberg 1658: izide slikovni učbenik Orbis pictus

    Ø 24,0 točke · omenilo 14/14

  2. Maria Montessori 1870–1952

    Razvila je pedagoško metodo, ki temelji na samostojnem učenju otrok v pripravljenem okolju s posebej oblikovanimi pripomočki.

    Ključni trenutek Montessori, Rim 1907: odpre prvo Hišo otrok (Casa dei Bambini)

    Ø 21,3 točke · omenilo 14/14

  3. John Dewey 1859–1952

    Filozof pragmatizma, ki je razvil progresivno pedagogiko, osnovano na učenju z izkušnjami in vzgoji za demokracijo.

    Ključni trenutek Dewey, Chicago 1896: ustanovi laboratorijsko šolo za preizkušanje novih metod pouka

    Ø 19,1 točke · omenilo 13/14

  4. Johann Heinrich Pestalozzi 1746–1827

    Švicarski pedagog, ki je zagovarjal nazorni pouk in celostno vzgojo »glave, srca in rok« ter vplival na razvoj osnovnega šolstva.

    Ključni trenutek Pestalozzi, Yverdon 1805: ustanovi zavod, ki postane središče njegove pedagoške metode

    Ø 18,9 točke · omenilo 14/14

  5. Friedrich Fröbel 1782–1852

    Utemeljil je vrtec kot ustanovo za predšolsko vzgojo in razvil igralne pripomočke (Fröbelove darove) za učenje skozi igro.

    Ključni trenutek Fröbel, Bad Blankenburg 1840: svojo ustanovo za majhne otroke poimenuje Kindergarten (otroški vrt)

    Ø 16,9 točke · omenilo 13/14

  6. Ferdinand de Saussure 1857–1913

    Utemeljil je sodobno strukturalno jezikoslovje z razlikovanjem med jezikom in govorom ter s pojmom jezikovnega znaka.

    Ključni trenutek Saussure, 1916: učenca posthumno izdata njegova Predavanja iz splošnega jezikoslovja

    Ø 14,2 točke · omenilo 13/14

  7. Samuel Johnson 1709–1784

    Sestavil je vpliven Slovar angleškega jezika z definicijami in ponazoritvenimi navedki ter pisal eseje, pesmi in literarno kritiko.

    Ključni trenutek Johnson, London 1755: izide njegov Slovar angleškega jezika

    Ø 12,8 točke · omenilo 14/14

  8. Noam Chomsky r. 1928

    Utemeljil je generativno slovnico in zamisel o prirojeni jezikovni zmožnosti ter tako preoblikoval jezikoslovje in kognitivno znanost.

    Ključni trenutek Chomsky, Haag 1957: izide knjiga Syntactic Structures

    Ø 12,8 točke · omenilo 11/14

  9. Horace Mann 1796–1859

    Kot sekretar šolskega odbora Massachusettsa je zagovarjal brezplačno, splošno in versko nevezano javno šolstvo.

    Ključni trenutek Mann, Massachusetts 1837: postane prvi sekretar novoustanovljenega državnega šolskega odbora

    Ø 12,7 točke · omenilo 9/14

  10. Noah Webster 1758–1843

    Sestavil je vpliven črkovalni učbenik in slovar, ki sta poenotila ameriško angleško črkovanje.

    Ključni trenutek Webster, 1828: izide njegov Ameriški slovar angleškega jezika

    Ø 11,4 točke · omenilo 13/14

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Louis Braille 1809–1852

    Razvil je pisavo iz izbočenih pik, ki slepim in slabovidnim omogoča branje in pisanje; po njem se imenuje brajica.

    Ključni trenutek Braille, Pariz 1829: objavi opis svoje pisave za besedila in glasbo

    Ø 10,9 točke · omenilo 13/14

  2. Jean Piaget 1896–1980

    Opisal je stopnje kognitivnega razvoja otrok in utemeljil genetsko epistemologijo, ki je močno vplivala na pedagogiko.

    Ključni trenutek Piaget, Ženeva 1955: ustanovi Mednarodni center za genetsko epistemologijo

    Ø 10,8 točke · omenilo 10/14

  3. Lev Vigotski 1896–1934

    Psiholog, ki je razvil kulturno-zgodovinsko teorijo duševnega razvoja in pojem območja bližnjega razvoja.

    Ključni trenutek Vigotski, Moskva 1934: izide delo Mišljenje in govor

    Ø 9,5 točke · omenilo 10/14

  4. Paulo Freire 1921–1997

    Razvil je kritično pedagogiko in metodo opismenjevanja odraslih, ki branje povezuje z razumevanjem lastnega družbenega položaja.

    Ključni trenutek Freire, Čile 1968: v izgnanstvu dokonča delo Pedagogika zatiranih

    Ø 9,1 točke · omenilo 7/14

  5. Panini ok. 4. st. pr. n. št.

    V delu Aštadhjaji je sanskrt sistematično opisal s skoraj 4000 jedrnatimi pravili, kar je eden prvih formalnih opisov jezika.

    Ključni trenutek Panini, ok. 4. st. pr. n. št.: sestavi Aštadhjaji, slovnico sanskrta

    Ø 7,8 točke · omenilo 9/14

  6. Melvil Dewey 1851–1931

    Razvil je Deweyjevo decimalno klasifikacijo za urejanje knjižničnega gradiva in soustanovil Ameriško knjižničarsko združenje.

    Ključni trenutek Dewey, Amherst 1876: objavi svojo decimalno klasifikacijo

    Ø 7,3 točke · omenilo 12/14

  7. Wilhelm von Humboldt 1767–1835

    Kot reformator pruskega šolstva je zasnoval univerzo v Berlinu na enotnosti raziskovanja in poučevanja; kot jezikoslovec je preučeval povezavo jezika in mišljenja.

    Ključni trenutek Humboldt, Berlin 1810: ustanovljena je univerza v Berlinu, zasnovana po njegovih načelih

    Ø 6,1 točke · omenilo 7/14

  8. Denis Diderot 1713–1784

    Kot urednik Enciklopedije je zbiral in širil znanje razsvetljenstva ter zagovarjal svobodo mišljenja.

    Ključni trenutek Diderot, Pariz 1751: izide prvi zvezek Enciklopedije

    Ø 6,1 točke · omenilo 8/14

  9. Jacob Grimm 1785–1863

    Jezikoslovec, ki je opisal glasovni premik germanskih jezikov (Grimmov zakon) in z bratom Wilhelmom zbiral ljudske pravljice.

    Ključni trenutek Grimm, 1812: z bratom Wilhelmom izda prvi zvezek Otroških in hišnih pravljic

    Ø 4,8 točke · omenilo 7/14

  10. Peter Mark Roget 1779–1869

    Zdravnik in leksikograf, ki je sestavil Rogetov tezaver, zbirko angleških besed, razvrščenih po pomenu.

    Ključni trenutek Roget, London 1852: izide Tezaver angleških besed in besednih zvez

    Ø 4,1 točke · omenilo 5/14

  11. Sequoyah ok. 1770–1843

    Ustvaril je zlogovno pisavo za čerokijski jezik, ki je v nekaj letih omogočila široko opismenjevanje Čerokijev.

    Ključni trenutek Sequoyah, 1821: Čerokiji uradno sprejmejo njegovo zlogovno pisavo

    Ø 3,4 točke · omenilo 6/14

  12. James Murray 1837–1915

    Kot glavni urednik je vodil izdelavo Oxfordskega slovarja angleškega jezika, ki pomene besed dokumentira z zgodovinskimi navedki.

    Ključni trenutek Murray, Oxford 1884: izide prvi snopič slovarja (A–Ant)

    Ø 3,3 točke · omenilo 5/14

  13. Rudolf Steiner 1861–1925

    Utemeljil je antropozofijo in waldorfsko pedagogiko ter dal pobudo za biodinamično kmetovanje.

    Ključni trenutek Steiner, Stuttgart 1919: odpre se prva waldorfska šola

    Ø 2,9 točke · omenilo 6/14

  14. Primož Trubar 1508–1586

    Napisal je prvi slovenski tiskani knjigi in s prevodi ter verskimi spisi postavil temelje slovenskega knjižnega jezika.

    Ključni trenutek Trubar, Tübingen 1550: izideta Katekizem in Abecednik, prvi slovenski tiskani knjigi

    Ø 2,9 točke · omenilo 2/14

  15. Ludwik Lejzer Zamenhof 1859–1917

    Okulist, ki je ustvaril esperanto, umetni jezik za lažje mednarodno sporazumevanje.

    Ključni trenutek Zamenhof, Varšava 1887: pod psevdonimom Doktoro Esperanto izda prvi učbenik jezika

    Ø 2,8 točke · omenilo 4/14

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Sedžong Veliki 1397–1450

    Ustvaril in podprl je uvedbo hangula, ki je trajno olajšal učenje branja in pisanja korejščine.

    Ključno delo Hunminjeongeum, 1446

  2. Konstantin-Ciril ok. 827–869 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z oblikovanjem glagolice in prevajanjem s sodelavci je omogočil razvoj slovanskega knjižnega izročila.

    Ključno delo Glagolica in slovanski prevodi, ok. 863

  3. Zhou Youguang 1906–2017

    Kot vodilni član odbora je sooblikoval pinjin, ki podpira pouk kitajščine, slovarje in digitalni vnos.

    Ključno delo Sprejetje sistema Hanyu Pinyin, 1958

  4. Mesrop Maštoc ok. 362–440 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Ustvaril je armensko pisavo in s sodelavci razvil prevajanje ter pouk, kar je omogočilo trajno knjižno kulturo v armenščini.

    Ključno delo Armenska pisava, ok. 405

  5. Sibavajh ok. 760–ok. 796 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    V delu Al-Kitab je sistematiziral arabsko slovnico in postavil trajen temelj njenega poučevanja ter jezikoslovne analize.

    Ključno delo Al-Kitab, konec 8. stoletja

  6. Xu Shen ok. 58–ok. 147 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    V slovarju Shuowen Jiezi je sistematično razčlenil pismenke in utrdil osnovo kitajskega slovaropisja ter preučevanja pisave.

    Ključno delo Shuowen Jiezi, ok. 100; predstavljen dvoru 121

  7. Al-Halil ibn Ahmad al-Farahidi ok. 718–ok. 786 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Njegova analiza glasov in pesniškega metra ter slovaropisna tradicija Kitab al-Ayn so oblikovali arabsko filologijo; pri slovarju je pomembno tudi delo naslednikov.

    Ključno delo Kitab al-Ayn in arabska prozodija, 8. stoletje

  8. Jean-Baptiste de La Salle 1651–1719 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Razvil je mrežo brezplačnih šol in sistematično izobraževanje učiteljev, ki sta širila dostop revnih otrok do pouka.

    Ključno delo Začetki skupnosti šolskih bratov, ok. 1680

  9. Charles-Michel de l'Épée 1712–1789 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    V Parizu je odprl brezplačno šolo za gluhe in pouk gradil na kretnjah; postala je vzor javnega izobraževanja gluhih v Evropi in Ameriki.

    Ključno delo Brezplačna šola za gluhe v Parizu, ok. 1760

  10. Valentin Haüy 1745–1822 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Ustanovil je prvo šolo za slepe in tiskal knjige z reliefnimi črkami; v tej šoli je pozneje nastala Braillova pisava.

    Ključno delo Šola za slepo mladino v Parizu, ok. 1784

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Louis Braille 1809–1852 s seznama popularnosti

    Razvil je pisavo iz izbočenih pik, ki slepim in slabovidnim omogoča branje in pisanje; po njem se imenuje brajica.

    Ø mesto 1,5 · GPT 2 · Claude 1

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 4,5 · trajnost 5,0

  2. Sedžong Veliki 1397–1450 iz doprinosa

    Ustvaril in podprl je uvedbo hangula, ki je trajno olajšal učenje branja in pisanja korejščine.

    Ø mesto 2,0 · GPT 1 · Claude 3

    doseg 4,0 · življenja 4,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  3. Konstantin-Ciril ok. 827–869 iz doprinosa

    Z oblikovanjem glagolice in prevajanjem s sodelavci je omogočil razvoj slovanskega knjižnega izročila.

    Ø mesto 3,5 · GPT 3 · Claude 4

    doseg 5,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  4. Zhou Youguang 1906–2017 iz doprinosa

    Kot vodilni član odbora je sooblikoval pinjin, ki podpira pouk kitajščine, slovarje in digitalni vnos.

    Ø mesto 5,0 · GPT 4 · Claude 6

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  5. Panini ok. 4. st. pr. n. št. s seznama popularnosti

    V delu Aštadhjaji je sanskrt sistematično opisal s skoraj 4000 jedrnatimi pravili, kar je eden prvih formalnih opisov jezika.

    Ø mesto 5,5 · GPT 9 · Claude 2

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  6. Mesrop Maštoc ok. 362–440 iz doprinosa

    Ustvaril je armensko pisavo in s sodelavci razvil prevajanje ter pouk, kar je omogočilo trajno knjižno kulturo v armenščini.

    Ø mesto 6,0 · GPT 7 · Claude 5

    doseg 3,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  7. Wilhelm von Humboldt 1767–1835 s seznama popularnosti

    Kot reformator pruskega šolstva je zasnoval univerzo v Berlinu na enotnosti raziskovanja in poučevanja; kot jezikoslovec je preučeval povezavo jezika in mišljenja.

    Ø mesto 9,0 · GPT 11 · Claude 7

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  8. Sibavajh ok. 760–ok. 796 iz doprinosa

    V delu Al-Kitab je sistematiziral arabsko slovnico in postavil trajen temelj njenega poučevanja ter jezikoslovne analize.

    Ø mesto 10,0 · GPT 8 · Claude 12

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  9. Jan Amos Komenský 1592–1670 s seznama popularnosti

    Češki pedagog, ki je zagovarjal splošno izobraževanje za vse in napisal enega prvih slikovnih učbenikov za otroke, Orbis pictus.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10 · Claude 10

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  10. Friedrich Fröbel 1782–1852 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Utemeljil je vrtec kot ustanovo za predšolsko vzgojo in razvil igralne pripomočke (Fröbelove darove) za učenje skozi igro.

    Ø mesto 11,0 · GPT 5 · Claude 17

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  11. Denis Diderot 1713–1784 s seznama popularnosti

    Kot urednik Enciklopedije je zbiral in širil znanje razsvetljenstva ter zagovarjal svobodo mišljenja.

    Ø mesto 15,0 · GPT 19 · Claude 11

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  12. John Dewey 1859–1952 s seznama popularnosti

    Filozof pragmatizma, ki je razvil progresivno pedagogiko, osnovano na učenju z izkušnjami in vzgoji za demokracijo.

    Ø mesto 15,0 · GPT 17 · Claude 13

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  13. Jean-Baptiste de La Salle 1651–1719 iz doprinosa modela se razhajata

    Razvil je mrežo brezplačnih šol in sistematično izobraževanje učiteljev, ki sta širila dostop revnih otrok do pouka.

    Ø mesto 15,5 · GPT 6 · Claude 25

    doseg 3,5 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  14. Xu Shen ok. 58–ok. 147 iz doprinosa modela se razhajata

    V slovarju Shuowen Jiezi je sistematično razčlenil pismenke in utrdil osnovo kitajskega slovaropisja ter preučevanja pisave.

    Ø mesto 16,0 · GPT 24 · Claude 8

    doseg 4,0 · življenja 2,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  15. Noam Chomsky r. 1928 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Utemeljil je generativno slovnico in zamisel o prirojeni jezikovni zmožnosti ter tako preoblikoval jezikoslovje in kognitivno znanost.

    Ø mesto 16,0 · GPT 23 · Claude 9

    doseg 3,5 · življenja 2,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  16. Maria Montessori 1870–1952 s seznama popularnosti

    Razvila je pedagoško metodo, ki temelji na samostojnem učenju otrok v pripravljenem okolju s posebej oblikovanimi pripomočki.

    Ø mesto 16,5 · GPT 12 · Claude 21

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  17. Horace Mann 1796–1859 s seznama popularnosti

    Kot sekretar šolskega odbora Massachusettsa je zagovarjal brezplačno, splošno in versko nevezano javno šolstvo.

    Ø mesto 17,5 · GPT 13 · Claude 22

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  18. Ferdinand de Saussure 1857–1913 s seznama popularnosti

    Utemeljil je sodobno strukturalno jezikoslovje z razlikovanjem med jezikom in govorom ter s pojmom jezikovnega znaka.

    Ø mesto 17,5 · GPT 21 · Claude 14

    doseg 3,5 · življenja 2,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  19. Charles-Michel de l'Épée 1712–1789 iz doprinosa

    V Parizu je odprl brezplačno šolo za gluhe in pouk gradil na kretnjah; postala je vzor javnega izobraževanja gluhih v Evropi in Ameriki.

    Ø mesto 17,5 · GPT 15 · Claude 20

    doseg 3,5 · življenja 4,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,0

  20. Melvil Dewey 1851–1931 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Razvil je Deweyjevo decimalno klasifikacijo za urejanje knjižničnega gradiva in soustanovil Ameriško knjižničarsko združenje.

    Ø mesto 20,0 · GPT 14 · Claude 26

    doseg 4,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  21. Al-Halil ibn Ahmad al-Farahidi ok. 718–ok. 786 iz doprinosa

    Njegova analiza glasov in pesniškega metra ter slovaropisna tradicija Kitab al-Ayn so oblikovali arabsko filologijo; pri slovarju je pomembno tudi delo naslednikov.

    Ø mesto 22,0 · GPT 25 · Claude 19

    doseg 3,5 · življenja 2,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,5

  22. Lev Vigotski 1896–1934 s seznama popularnosti

    Psiholog, ki je razvil kulturno-zgodovinsko teorijo duševnega razvoja in pojem območja bližnjega razvoja.

    Ø mesto 22,0 · GPT 20 · Claude 24

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  23. Sequoyah ok. 1770–1843 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Ustvaril je zlogovno pisavo za čerokijski jezik, ki je v nekaj letih omogočila široko opismenjevanje Čerokijev.

    Ø mesto 22,5 · GPT 16 · Claude 29

    doseg 2,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 4,0

  24. Jean Piaget 1896–1980 s seznama popularnosti

    Opisal je stopnje kognitivnega razvoja otrok in utemeljil genetsko epistemologijo, ki je močno vplivala na pedagogiko.

    Ø mesto 22,5 · GPT 27 · Claude 18

    doseg 4,0 · življenja 2,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  25. James Murray 1837–1915 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Kot glavni urednik je vodil izdelavo Oxfordskega slovarja angleškega jezika, ki pomene besed dokumentira z zgodovinskimi navedki.

    Ø mesto 23,0 · GPT 30 · Claude 16

    doseg 4,0 · življenja 2,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  26. Samuel Johnson 1709–1784 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Sestavil je vpliven Slovar angleškega jezika z definicijami in ponazoritvenimi navedki ter pisal eseje, pesmi in literarno kritiko.

    Ø mesto 23,5 · GPT 32 · Claude 15

    doseg 4,0 · življenja 2,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  27. Noah Webster 1758–1843 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Sestavil je vpliven črkovalni učbenik in slovar, ki sta poenotila ameriško angleško črkovanje.

    Ø mesto 24,5 · GPT 18 · Claude 31

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  28. Valentin Haüy 1745–1822 iz doprinosa

    Ustanovil je prvo šolo za slepe in tiskal knjige z reliefnimi črkami; v tej šoli je pozneje nastala Braillova pisava.

    Ø mesto 24,5 · GPT 22 · Claude 27

    doseg 3,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,0

  29. Johann Heinrich Pestalozzi 1746–1827 s seznama popularnosti

    Švicarski pedagog, ki je zagovarjal nazorni pouk in celostno vzgojo »glave, srca in rok« ter vplival na razvoj osnovnega šolstva.

    Ø mesto 24,5 · GPT 26 · Claude 23

    doseg 4,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  30. Paulo Freire 1921–1997 s seznama popularnosti

    Razvil je kritično pedagogiko in metodo opismenjevanja odraslih, ki branje povezuje z razumevanjem lastnega družbenega položaja.

    Ø mesto 28,5 · GPT 29 · Claude 28

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 3,5

  31. Jacob Grimm 1785–1863 s seznama popularnosti

    Jezikoslovec, ki je opisal glasovni premik germanskih jezikov (Grimmov zakon) in z bratom Wilhelmom zbiral ljudske pravljice.

    Ø mesto 30,5 · GPT 31 · Claude 30

    doseg 3,5 · življenja 2,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  32. Primož Trubar 1508–1586 s seznama popularnosti

    Napisal je prvi slovenski tiskani knjigi in s prevodi ter verskimi spisi postavil temelje slovenskega knjižnega jezika.

    Ø mesto 31,0 · GPT 28 · Claude 34

    doseg 2,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  33. Peter Mark Roget 1779–1869 s seznama popularnosti

    Zdravnik in leksikograf, ki je sestavil Rogetov tezaver, zbirko angleških besed, razvrščenih po pomenu.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33 · Claude 33

    doseg 3,5 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  34. Ludwik Lejzer Zamenhof 1859–1917 s seznama popularnosti

    Okulist, ki je ustvaril esperanto, umetni jezik za lažje mednarodno sporazumevanje.

    Ø mesto 33,5 · GPT 35 · Claude 32

    doseg 2,0 · življenja 2,0 · omogočanje 2,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 3,5

  35. Rudolf Steiner 1861–1925 s seznama popularnosti

    Utemeljil je antropozofijo in waldorfsko pedagogiko ter dal pobudo za biodinamično kmetovanje.

    Ø mesto 34,5 · GPT 34 · Claude 35

    doseg 3,0 · življenja 1,5 · omogočanje 2,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 3,5

07 · Področje

Pravo in pravna država

Pravni misleci, pisci zakonikov in ustav, sodniki in pravniki, utemeljitelji človekovih pravic v pravu; vladarji, katerih glavni prispevek je vladanje, so med državniki.

Modeli so predlagali 85 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Hamurabi ok. 1810–1750 pr. n. št.

    Babilonski kralj, ki je dal zapisati Hamurabijev zakonik, eno najstarejših in najobsežnejših ohranjenih zbirk zakonov.

    Ključni trenutek Hamurabi, ok. 1754 pr. n. št.: zakonik je vklesan v kamnito stelo

    Ø 21,3 točke · omenilo 13/15

  2. Hugo Grotius 1583–1645

    Z deli o pravu vojne in miru ter o svobodi morij je postavil temelje mednarodnega in naravnega prava.

    Ključni trenutek Grotius, Pariz 1625: izide delo O pravu vojne in miru

    Ø 19,7 točke · omenilo 15/15

  3. William Blackstone 1723–1780

    Pravnik, ki je v delu Commentaries on the Laws of England sistematično prikazal angleško običajno pravo.

    Ključni trenutek Blackstone, Oxford 1765: izide prvi zvezek dela Commentaries on the Laws of England

    Ø 18,3 točke · omenilo 14/15

  4. Justinijan I. ok. 482–565

    Bizantinski cesar, ki je dal kodificirati rimsko pravo (Corpus iuris civilis) in zgraditi Hagijo Sofijo.

    Ključni trenutek Justinijan, Konstantinopel 528: imenuje komisijo za kodifikacijo rimskega prava

    Ø 17,9 točke · omenilo 11/15

  5. Cesare Beccaria 1738–1794

    V delu O zločinih in kaznih je nasprotoval mučenju in smrtni kazni ter zagovarjal sorazmerne, z zakonom vnaprej določene kazni.

    Ključni trenutek Beccaria, Livorno 1764: anonimno izide delo O zločinih in kaznih

    Ø 16,2 točke · omenilo 14/15

  6. Montesquieu 1689–1755

    V delu O duhu zakonov je razvil nauk o delitvi oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo, ki je vplival na sodobne ustave.

    Ključni trenutek Montesquieu, Ženeva 1748: anonimno izide delo O duhu zakonov

    Ø 14,5 točke · omenilo 12/15

  7. John Marshall 1755–1835

    Kot predsednik vrhovnega sodišča ZDA je uveljavil sodno presojo ustavnosti zakonov in okrepil zvezno oblast.

    Ključni trenutek Marshall, Washington 1803: v zadevi Marbury proti Madisonu utemelji sodno presojo ustavnosti

    Ø 14,0 točke · omenilo 13/15

  8. Oliver Wendell Holmes mlajši 1841–1935

    Kot sodnik vrhovnega sodišča ZDA je z ločenimi mnenji vplival na pravo svobode govora; v delu The Common Law je pravo razlagal kot plod izkušenj.

    Ključni trenutek Holmes, Washington 1919: v ločenem mnenju v zadevi Abrams proti ZDA zagovarja svobodo izražanja

    Ø 13,8 točke · omenilo 14/15

  9. Hans Kelsen 1881–1973

    Razvil je čisto teorijo prava in zasnoval model posebnega ustavnega sodišča, uveden v avstrijski ustavi leta 1920.

    Ključni trenutek Kelsen, Dunaj 1920: kot glavni pisec avstrijske ustave uvede posebno ustavno sodišče

    Ø 13,1 točke · omenilo 14/15

  10. Edward Coke 1552–1634

    Angleški pravnik in sodnik, ki je zagovarjal prednost običajnega prava pred kraljevimi pooblastili.

    Ključni trenutek Coke, London 1628: v parlamentu vodi pripravo Peticije o pravicah

    Ø 12,3 točke · omenilo 12/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Jeremy Bentham 1748–1832

    Utemeljil je utilitarizem z načelom največje sreče največjega števila ljudi in zagovarjal reformo prava in kaznovanja.

    Ključni trenutek Bentham, London 1789: izide Uvod v načela morale in zakonodaje

    Ø 10,0 točke · omenilo 11/15

  2. Solon ok. 630–560 pr. n. št.

    Atenski državnik in zakonodajalec, ki je odpravil dolžniško suženjstvo in z reformami postavil temelje atenske demokracije.

    Ključni trenutek Solon, Atene ok. 594 pr. n. št.: kot arhont uvede svoje reforme

    Ø 9,3 točke · omenilo 6/15

  3. H. L. A. Hart 1907–1992

    V delu Pojem prava je razvil sodobni pravni pozitivizem z razlikovanjem primarnih in sekundarnih pravil ter s pravilom priznanja.

    Ključni trenutek Hart, Oxford 1961: izide delo The Concept of Law

    Ø 9,1 točke · omenilo 12/15

  4. Thurgood Marshall 1908–1993

    Kot odvetnik je izbojeval ključne sodne zmage proti rasnemu ločevanju in leta 1967 postal prvi temnopolti sodnik Vrhovnega sodišča ZDA.

    Ključni trenutek Marshall, Washington 1954: zmaga v primeru Brown; Vrhovno sodišče razglasi rasno ločene šole za neustavne

    Ø 9,0 točke · omenilo 13/15

  5. Ruth Bader Ginsburg 1933–2020

    Kot odvetnica je pred vrhovnim sodiščem ZDA dosegla prelomne razsodbe proti spolni diskriminaciji, nato je bila tam sodnica od 1993 do 2020.

    Ključni trenutek Ginsburg, Washington 1993: priseže kot sodnica vrhovnega sodišča ZDA

    Ø 8,5 točke · omenilo 13/15

  6. Ronald Dworkin 1931–2013

    Pravni filozof, ki je kritiziral pravni pozitivizem in pravo razlagal kot celoto načel, ki vključujejo moralna merila.

    Ključni trenutek Dworkin, 1977: izide knjiga Taking Rights Seriously

    Ø 8,5 točke · omenilo 11/15

  7. Louis Brandeis 1856–1941

    Pravnik in sodnik vrhovnega sodišča ZDA, ki je zagovarjal pravico do zasebnosti in svobodo govora ter v sodne podneske uvedel družboslovne podatke.

    Ključni trenutek Brandeis, 1890: s Samuelom Warrenom objavi članek Pravica do zasebnosti

    Ø 6,3 točke · omenilo 9/15

  8. Mark Tulij Cicero 106–43 pr. n. št.

    Rimski govornik, odvetnik in državnik, ki je v spisih o državi in zakonih razvijal zamisli o naravnem pravu in republikanski ureditvi.

    Ključni trenutek Cicero, Rim 70 pr. n. št.: kot tožilec nastopi proti nekdanjemu namestniku Sicilije, ki pobegne v izgnanstvo

    Ø 5,9 točke · omenilo 4/15

  9. Roscoe Pound 1870–1964

    Utemeljil je sociološko pravno teorijo, ki pravo presoja po njegovih družbenih učinkih, in dve desetletji vodil pravno fakulteto Harvard.

    Ključni trenutek Pound, Saint Paul 1906: v govoru Ameriški odvetniški zbornici kritizira delovanje pravosodja

    Ø 4,7 točke · omenilo 7/15

  10. Earl Warren 1891–1974

    Kot predsednik Vrhovnega sodišča ZDA (1953–1969) je vodil sodbe, ki so prepovedale rasno ločevanje v šolah in razširile državljanske pravice.

    Ključni trenutek Warren, Washington 1954: razglasi soglasno sodbo v primeru Brown proti šolskemu odboru

    Ø 4,5 točke · omenilo 6/15

  11. Lon L. Fuller 1902–1978

    Pravni filozof, ki je opredelil osem načel notranje moralnosti prava, med njimi splošnost, javnost in neretroaktivnost zakonov.

    Ključni trenutek Fuller, 1964: izide knjiga The Morality of Law

    Ø 4,1 točke · omenilo 8/15

  12. Ulpijan ok. 170–223

    Rimski pravnik, čigar spisi sestavljajo velik del Justinijanovih Digest in so vplivali na poznejše evropsko pravo.

    Ključni trenutek Ulpijan, Rim ok. 223: kot prefekta pretorija ga ubijejo pretorijanci

    Ø 4,0 točke · omenilo 5/15

  13. James Madison 1751–1836

    Odločilno je oblikoval ustavo ZDA, predlagal listino pravic, soavtorsko napisal Federalistične spise in bil četrti predsednik ZDA.

    Ključni trenutek Madison, New York 1789: v kongresu predlaga amandmaje, ki postanejo listina pravic

    Ø 3,3 točke · omenilo 3/15

  14. René Cassin 1887–1976

    Sooblikoval je Splošno deklaracijo človekovih pravic, predsedoval Evropskemu sodišču za človekove pravice in leta 1968 prejel Nobelovo nagrado za mir.

    Ključni trenutek Cassin, Pariz 1948: Generalna skupščina OZN sprejme Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki jo je sooblikoval

    Ø 3,2 točke · omenilo 6/15

  15. Francisco de Vitoria ok. 1483–1546

    Španski teolog salamanške šole, ki je zagovarjal pravice ameriških staroselcev in velja za enega od utemeljiteljev mednarodnega prava.

    Ključni trenutek Vitoria, Salamanca 1539: v predavanju De Indis obravnava pravice staroselcev Amerike

    Ø 3,1 točke · omenilo 5/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. B. R. Ambedkar 1891–1956

    Kot predsednik pripravljalnega odbora je sooblikoval indijsko ustavo in varovalke proti kastni diskriminaciji.

    Ključno delo Indijska ustava, 1949/1950

  2. Tribonijan ok. 485–542 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Vodil je pravnike pri Justinijanovi kodifikaciji, ki je ohranila rimsko pravno znanje in postala temelj poznejše civilistike.

    Ključno delo Corpus iuris civilis, 529–534

  3. Abu Hanifa 699–767

    Njegovo pravno učenje je z delom učencev oblikovalo hanafijsko šolo, trajen okvir sodstva in pravnih razprav.

    Ključno delo Oblikovanje hanafijske pravne tradicije, 8. stoletje

  4. Muhammad ibn Idris al-Shafi'i 767–820 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Sistematiziral je razmerja med pravnimi viri in sklepanjem; njegova metoda je trajno usmerila sunitsko jurisprudenco.

    Ključno delo Al-Risala, ok. 820

  5. Jean-Étienne-Marie Portalis 1746–1807

    Kot eden štirih pripravljavcev je sooblikoval Code civil, ki je razširil enotno civilno pravo, a tudi podrejenost žensk.

    Ključno delo Code civil, 1804

  6. Raphael Lemkin 1900–1959

    Opredelil je genocid in zagovarjal konvencijo, ki je ustvarila mednarodno pravno podlago za njegovo preprečevanje in pregon.

    Ključno delo Konvencija o genocidu, 1948

  7. Thomas Babington Macaulay 1800–1859

    Vodil je pripravo osnutka indijskega kazenskega zakonika, široko uporabljenega modela, ki je vseboval tudi kolonialno represijo.

    Ključno delo Osnutek indijskega kazenskega zakonika, 1837; sprejem, 1860

  8. Hersch Lauterpacht 1897–1960

    Razvijal je mednarodno pravno varstvo posameznika in vplival na temelje pregona zločinov proti človečnosti.

    Ključno delo An International Bill of the Rights of Man, 1945

  9. Irnerij ok. 1050–po 1125 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Pomagal je uveljaviti bolonjski študij rimskega prava in razvoj evropske pravne znanosti.

    Ključno delo Poučevanje rimskega prava, ok. 1100

  10. Gracijan ok. 12. stoletje ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Sistematiziral je cerkvene kanone; njegov Decretum je stoletja usmerjal pravni pouk in postopke.

    Ključno delo Decretum Gratiani, ok. 1140

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Justinijan I. ok. 482–565 s seznama popularnosti

    Bizantinski cesar, ki je dal kodificirati rimsko pravo (Corpus iuris civilis) in zgraditi Hagijo Sofijo.

    Ø mesto 1,5 · GPT 2 · Claude 1

    doseg 5,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  2. Montesquieu 1689–1755 s seznama popularnosti

    V delu O duhu zakonov je razvil nauk o delitvi oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno vejo, ki je vplival na sodobne ustave.

    Ø mesto 3,0 · GPT 4 · Claude 2

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  3. Tribonijan ok. 485–542 iz doprinosa

    Vodil je pravnike pri Justinijanovi kodifikaciji, ki je ohranila rimsko pravno znanje in postala temelj poznejše civilistike.

    Ø mesto 5,0 · GPT 1 · Claude 9

    doseg 5,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  4. James Madison 1751–1836 s seznama popularnosti

    Odločilno je oblikoval ustavo ZDA, predlagal listino pravic, soavtorsko napisal Federalistične spise in bil četrti predsednik ZDA.

    Ø mesto 6,0 · GPT 9 · Claude 3

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  5. Muhammad ibn Idris al-Shafi'i 767–820 iz doprinosa

    Sistematiziral je razmerja med pravnimi viri in sklepanjem; njegova metoda je trajno usmerila sunitsko jurisprudenco.

    Ø mesto 6,5 · GPT 8 · Claude 5

    doseg 5,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. Cesare Beccaria 1738–1794 s seznama popularnosti

    V delu O zločinih in kaznih je nasprotoval mučenju in smrtni kazni ter zagovarjal sorazmerne, z zakonom vnaprej določene kazni.

    Ø mesto 6,5 · GPT 5 · Claude 8

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  7. Hugo Grotius 1583–1645 s seznama popularnosti

    Z deli o pravu vojne in miru ter o svobodi morij je postavil temelje mednarodnega in naravnega prava.

    Ø mesto 8,0 · GPT 12 · Claude 4

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Hans Kelsen 1881–1973 s seznama popularnosti

    Razvil je čisto teorijo prava in zasnoval model posebnega ustavnega sodišča, uveden v avstrijski ustavi leta 1920.

    Ø mesto 8,0 · GPT 10 · Claude 6

    doseg 4,5 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  9. Abu Hanifa 699–767 iz doprinosa

    Njegovo pravno učenje je z delom učencev oblikovalo hanafijsko šolo, trajen okvir sodstva in pravnih razprav.

    Ø mesto 8,0 · GPT 6 · Claude 10

    doseg 5,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  10. B. R. Ambedkar 1891–1956 iz doprinosa modela se razhajata

    Kot predsednik pripravljalnega odbora je sooblikoval indijsko ustavo in varovalke proti kastni diskriminaciji.

    Ø mesto 8,5 · GPT 3 · Claude 14

    doseg 5,0 · življenja 4,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  11. John Marshall 1755–1835 s seznama popularnosti modela se razhajata

    Kot predsednik vrhovnega sodišča ZDA je uveljavil sodno presojo ustavnosti zakonov in okrepil zvezno oblast.

    Ø mesto 12,5 · GPT 18 · Claude 7

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  12. Jean-Étienne-Marie Portalis 1746–1807 iz doprinosa modela se razhajata

    Kot eden štirih pripravljavcev je sooblikoval Code civil, ki je razširil enotno civilno pravo, a tudi podrejenost žensk.

    Ø mesto 13,0 · GPT 7 · Claude 19

    doseg 5,0 · življenja 3,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 5,0

  13. Ulpijan ok. 170–223 s seznama popularnosti

    Rimski pravnik, čigar spisi sestavljajo velik del Justinijanovih Digest in so vplivali na poznejše evropsko pravo.

    Ø mesto 13,0 · GPT 14 · Claude 12

    doseg 5,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  14. Edward Coke 1552–1634 s seznama popularnosti

    Angleški pravnik in sodnik, ki je zagovarjal prednost običajnega prava pred kraljevimi pooblastili.

    Ø mesto 13,5 · GPT 11 · Claude 16

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  15. René Cassin 1887–1976 s seznama popularnosti

    Sooblikoval je Splošno deklaracijo človekovih pravic, predsedoval Evropskemu sodišču za človekove pravice in leta 1968 prejel Nobelovo nagrado za mir.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15 · Claude 15

    doseg 4,5 · življenja 4,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  16. Jeremy Bentham 1748–1832 s seznama popularnosti

    Utemeljil je utilitarizem z načelom največje sreče največjega števila ljudi in zagovarjal reformo prava in kaznovanja.

    Ø mesto 16,0 · GPT 19 · Claude 13

    doseg 4,5 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  17. Raphael Lemkin 1900–1959 iz doprinosa

    Opredelil je genocid in zagovarjal konvencijo, ki je ustvarila mednarodno pravno podlago za njegovo preprečevanje in pregon.

    Ø mesto 17,0 · GPT 13 · Claude 21

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 5,0 · trajnost 4,5

  18. Mark Tulij Cicero 106–43 pr. n. št. s seznama popularnosti modela se razhajata

    Rimski govornik, odvetnik in državnik, ki je v spisih o državi in zakonih razvijal zamisli o naravnem pravu in republikanski ureditvi.

    Ø mesto 18,0 · GPT 25 · Claude 11

    doseg 4,0 · življenja 2,5 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  19. William Blackstone 1723–1780 s seznama popularnosti

    Pravnik, ki je v delu Commentaries on the Laws of England sistematično prikazal angleško običajno pravo.

    Ø mesto 18,5 · GPT 17 · Claude 20

    doseg 4,5 · življenja 3,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  20. Hersch Lauterpacht 1897–1960 iz doprinosa

    Razvijal je mednarodno pravno varstvo posameznika in vplival na temelje pregona zločinov proti človečnosti.

    Ø mesto 20,0 · GPT 16 · Claude 24

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  21. Gracijan ok. 12. stoletje iz doprinosa

    Sistematiziral je cerkvene kanone; njegov Decretum je stoletja usmerjal pravni pouk in postopke.

    Ø mesto 20,0 · GPT 23 · Claude 17

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,5 · trajnost 5,0

  22. Thomas Babington Macaulay 1800–1859 iz doprinosa modela se razhajata

    Vodil je pripravo osnutka indijskega kazenskega zakonika, široko uporabljenega modela, ki je vseboval tudi kolonialno represijo.

    Ø mesto 23,0 · GPT 28 · Claude 18

    doseg 5,0 · življenja 2,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  23. Thurgood Marshall 1908–1993 s seznama popularnosti

    Kot odvetnik je izbojeval ključne sodne zmage proti rasnemu ločevanju in leta 1967 postal prvi temnopolti sodnik Vrhovnega sodišča ZDA.

    Ø mesto 23,0 · GPT 20 · Claude 26

    doseg 4,0 · življenja 4,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  24. Earl Warren 1891–1974 s seznama popularnosti

    Kot predsednik Vrhovnega sodišča ZDA (1953–1969) je vodil sodbe, ki so prepovedale rasno ločevanje v šolah in razširile državljanske pravice.

    Ø mesto 23,0 · GPT 21 · Claude 25

    doseg 4,0 · življenja 4,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  25. Solon ok. 630–560 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Atenski državnik in zakonodajalec, ki je odpravil dolžniško suženjstvo in z reformami postavil temelje atenske demokracije.

    Ø mesto 25,5 · GPT 29 · Claude 22

    doseg 3,0 · življenja 3,5 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  26. Irnerij ok. 1050–po 1125 iz doprinosa

    Pomagal je uveljaviti bolonjski študij rimskega prava in razvoj evropske pravne znanosti.

    Ø mesto 26,0 · GPT 24 · Claude 28

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,5

  27. Ruth Bader Ginsburg 1933–2020 s seznama popularnosti

    Kot odvetnica je pred vrhovnim sodiščem ZDA dosegla prelomne razsodbe proti spolni diskriminaciji, nato je bila tam sodnica od 1993 do 2020.

    Ø mesto 26,5 · GPT 22 · Claude 31

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  28. Louis Brandeis 1856–1941 s seznama popularnosti

    Pravnik in sodnik vrhovnega sodišča ZDA, ki je zagovarjal pravico do zasebnosti in svobodo govora ter v sodne podneske uvedel družboslovne podatke.

    Ø mesto 27,5 · GPT 26 · Claude 29

    doseg 3,5 · življenja 3,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,5 · trajnost 4,5

  29. Hamurabi ok. 1810–1750 pr. n. št. s seznama popularnosti modela se razhajata

    Babilonski kralj, ki je dal zapisati Hamurabijev zakonik, eno najstarejših in najobsežnejših ohranjenih zbirk zakonov.

    Ø mesto 28,5 · GPT 34 · Claude 23

    doseg 3,0 · življenja 2,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  30. Francisco de Vitoria ok. 1483–1546 s seznama popularnosti

    Španski teolog salamanške šole, ki je zagovarjal pravice ameriških staroselcev in velja za enega od utemeljiteljev mednarodnega prava.

    Ø mesto 28,5 · GPT 30 · Claude 27

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,5

  31. H. L. A. Hart 1907–1992 s seznama popularnosti

    V delu Pojem prava je razvil sodobni pravni pozitivizem z razlikovanjem primarnih in sekundarnih pravil ter s pravilom priznanja.

    Ø mesto 29,5 · GPT 27 · Claude 32

    doseg 3,0 · življenja 2,5 · omogočanje 4,5 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  32. Oliver Wendell Holmes mlajši 1841–1935 s seznama popularnosti

    Kot sodnik vrhovnega sodišča ZDA je z ločenimi mnenji vplival na pravo svobode govora; v delu The Common Law je pravo razlagal kot plod izkušenj.

    Ø mesto 30,5 · GPT 31 · Claude 30

    doseg 3,5 · življenja 3,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  33. Lon L. Fuller 1902–1978 s seznama popularnosti

    Pravni filozof, ki je opredelil osem načel notranje moralnosti prava, med njimi splošnost, javnost in neretroaktivnost zakonov.

    Ø mesto 32,5 · GPT 32 · Claude 33

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,5 · trajnost 4,0

  34. Ronald Dworkin 1931–2013 s seznama popularnosti

    Pravni filozof, ki je kritiziral pravni pozitivizem in pravo razlagal kot celoto načel, ki vključujejo moralna merila.

    Ø mesto 33,5 · GPT 33 · Claude 34

    doseg 3,0 · življenja 2,5 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,5 · trajnost 3,5

  35. Roscoe Pound 1870–1964 s seznama popularnosti

    Utemeljil je sociološko pravno teorijo, ki pravo presoja po njegovih družbenih učinkih, in dve desetletji vodil pravno fakulteto Harvard.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35 · Claude 35

    doseg 2,5 · življenja 2,5 · omogočanje 3,5 · protidejstveno 2,0 · trajnost 3,0

08 · Področje

Aktivisti, reformatorji in humanitarci

Borci za človekove pravice in svoboščine, voditelji družbenih gibanj, borci za okolje in naravovarstveniki, humanitarci in dobrodelniki; poznejša državna funkcija ne izključi osebe, katere glavni prispevek je gibanje.

Modeli so predlagali 71 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Mahatma Gandhi 1869–1948

    Z nenasilnim uporom (satjagraho) je vodil indijsko gibanje za neodvisnost in navdihnil gibanja po svetu.

    Ključni trenutek Gandhi, Dandi 1930: solni pohod sklene s simbolično kršitvijo britanskega solnega zakona

    Ø 25,0 točke · omenilo 15/15

  2. Martin Luther King mlajši 1929–1968

    Vodil je nenasilno gibanje za državljanske pravice temnopoltih Američanov proti rasni segregaciji; leta 1964 je prejel Nobelovo nagrado za mir.

    Ključni trenutek King, Washington 1963: na pohodu na Washington ima govor »I Have a Dream«

    Ø 24,0 točke · omenilo 15/15

  3. Nelson Mandela 1918–2013

    Po 27 letih zapora je pomagal izpogajati konec apartheida in postal prvi demokratično izvoljeni predsednik JAR.

    Ključni trenutek Mandela, Pretoria 1994: priseže kot prvi demokratično izvoljeni predsednik JAR

    Ø 22,6 točke · omenilo 15/15

  4. Susan B. Anthony 1820–1906

    Vodilna borka za volilno pravico žensk v ZDA, ki je z Elizabeth Cady Stanton ustanovila Nacionalno združenje za volilno pravico žensk.

    Ključni trenutek Anthony, Rochester 1872: aretirajo jo, ker je volila na predsedniških volitvah

    Ø 20,1 točke · omenilo 15/15

  5. Harriet Tubman ok. 1822–1913

    Pobegnila je iz suženjstva in nato prek mreže podzemne železnice vodila na svobodo številne sužnje; v državljanski vojni je bila izvidnica in vohunka.

    Ključni trenutek Tubman, reka Combahee 1863: pomaga voditi napad, v katerem je osvobojenih več kot 700 sužnjev

    Ø 19,3 točke · omenilo 15/15

  6. Frederick Douglass ok. 1818–1895

    Po pobegu iz suženjstva je postal vodilni govornik in pisec gibanja za odpravo suženjstva ter se zavzemal za enake pravice vseh.

    Ključni trenutek Douglass, Boston 1845: izide njegova avtobiografija Narrative of the Life of Frederick Douglass

    Ø 16,9 točke · omenilo 13/15

  7. Rosa Parks 1913–2005

    Z zavrnitvijo, da bi na avtobusu odstopila sedež belemu potniku, je sprožila bojkot avtobusov v Montgomeryju, mejnik gibanja za državljanske pravice.

    Ključni trenutek Parks, Montgomery 1955: na avtobusu noče odstopiti sedeža belemu potniku

    Ø 16,5 točke · omenilo 14/15

  8. Emmeline Pankhurst 1858–1928

    Voditeljica britanskih sufražetk, ki se je tudi z militantnimi akcijami borila za volilno pravico žensk.

    Ključni trenutek Pankhurst, Manchester 1903: ustanovi Žensko socialno in politično zvezo (WSPU)

    Ø 15,9 točke · omenilo 14/15

  9. César Chávez 1927–1993

    Soustanovil je sindikat kmetijskih delavcev United Farm Workers in z nenasilnimi stavkami in bojkoti izboljšal njihove delovne razmere.

    Ključni trenutek Chávez, Delano 1965: njegov sindikat se pridruži stavki obiralcev grozdja

    Ø 10,2 točke · omenilo 15/15

  10. Elizabeth Cady Stanton 1815–1902

    Bila je ena od voditeljic ameriškega gibanja za pravice žensk in volilno pravico ter glavna avtorica Deklaracije stališč iz Seneca Fallsa.

    Ključni trenutek Stanton, Seneca Falls 1848: na prvi konvenciji o pravicah žensk predstavi Deklaracijo stališč

    Ø 10,1 točke · omenilo 8/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Henry Dunant 1828–1910

    Pobudnik ustanovitve Rdečega križa in prve Ženevske konvencije; leta 1901 je s Frédéricom Passyjem prejel prvo Nobelovo nagrado za mir.

    Ključni trenutek Dunant, Solferino 1859: po bitki organizira pomoč ranjenim vojakom

    Ø 9,3 točke · omenilo 12/15

  2. William Wilberforce 1759–1833

    Kot britanski poslanec je dve desetletji vodil parlamentarno kampanjo za odpravo trgovine s sužnji.

    Ključni trenutek Wilberforce, London 1807: parlament sprejme zakon o odpravi trgovine s sužnji

    Ø 9,2 točke · omenilo 10/15

  3. Malala Yousafzai r. 1997

    Pakistanska zagovornica pravice deklic do izobraževanja, ki je leta 2014 pri 17 letih prejela Nobelovo nagrado za mir.

    Ključni trenutek Yousafzai, Swat 2012: preživi strelski napad talibanov zaradi zagovarjanja izobraževanja deklic

    Ø 8,8 točke · omenilo 14/15

  4. Wangari Maathai 1940–2011

    Ustanovila je Gibanje zelenega pasu, ki je v Keniji posadilo desetine milijonov dreves; leta 2004 je prejela Nobelovo nagrado za mir.

    Ključni trenutek Maathai, Nairobi 1977: ustanovi Gibanje zelenega pasu

    Ø 8,7 točke · omenilo 14/15

  5. Desmond Tutu 1931–2021

    Južnoafriški anglikanski nadškof, ki se je nenasilno boril proti apartheidu in vodil Komisijo za resnico in spravo.

    Ključni trenutek Tutu, Oslo 1984: prejme Nobelovo nagrado za mir

    Ø 8,1 točke · omenilo 13/15

  6. Mati Terezija 1910–1997

    Redovnica albanskega rodu, rojena v Skopju, ki je v Kalkuti ustanovila red Misijonark ljubezni za pomoč revnim, bolnim in umirajočim.

    Ključni trenutek Mati Terezija, Kalkuta 1950: ustanovi red Misijonark ljubezni

    Ø 8,1 točke · omenilo 10/15

  7. Clara Barton 1821–1912

    Med ameriško državljansko vojno je oskrbovala ranjence, nato pa ustanovila in vodila Ameriški Rdeči križ.

    Ključni trenutek Barton, Washington 1881: ustanovi Ameriški Rdeči križ

    Ø 6,2 točke · omenilo 8/15

  8. Jane Addams 1860–1935

    Socialna reformatorka in mirovnica, ki se je zavzemala za pravice priseljencev, delavcev in žensk; leta 1931 je prejela Nobelovo nagrado za mir.

    Ključni trenutek Addams, Chicago 1889: z Ellen Gates Starr odpre socialni center Hull House

    Ø 6,1 točke · omenilo 8/15

  9. Aung San Suu Kyi r. 1945

    Vodila je nenasilni boj za demokracijo v Mjanmaru in leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir; kot državna svetovalka je bila kritizirana zaradi odziva na preganjanje Rohingov.

    Ključni trenutek Suu Kyi, Jangon 1989: vojaška hunta jo prvič postavi v hišni pripor

    Ø 5,8 točke · omenilo 9/15

  10. Eleanor Roosevelt 1884–1962

    Predsedovala je komisiji ZN, ki je pripravila Splošno deklaracijo človekovih pravic, in se zavzemala za pravice žensk in manjšin.

    Ključni trenutek Roosevelt, Pariz 1948: Generalna skupščina ZN sprejme Splošno deklaracijo človekovih pravic

    Ø 5,4 točke · omenilo 6/15

  11. Albert Schweitzer 1875–1965

    Teolog, organist in zdravnik, ki je v Lambarénéju v Gabonu vodil bolnišnico in razvil etiko spoštovanja do življenja.

    Ključni trenutek Schweitzer, Lambaréné 1913: z ženo ustanovi bolnišnico

    Ø 5,3 točke · omenilo 8/15

  12. Lech Wałęsa r. 1943

    Elektrikar iz gdanske ladjedelnice, ki je vodil neodvisni sindikat Solidarnost, prejel Nobelovo nagrado za mir in bil predsednik Poljske 1990–1995.

    Ključni trenutek Wałęsa, Gdansk 1980: vodi stavko v ladjedelnici, iz katere nastane sindikat Solidarnost

    Ø 4,4 točke · omenilo 7/15

  13. Sojourner Truth ok. 1797–1883

    Afroameriška abolicionistka in zagovornica pravic žensk, ki je pobegnila iz suženjstva in postala vplivna govornica.

    Ključni trenutek Truth, Akron 1851: na konvenciji o pravicah žensk ima govor, znan kot »Ain't I a Woman?«

    Ø 4,3 točke · omenilo 5/15

  14. Malcolm X 1925–1965

    Kot govornik gibanja Nation of Islam in pozneje samostojni voditelj je zagovarjal samozavest, samoobrambo in pravice temnopoltih Američanov.

    Ključni trenutek Malcolm X, Meka 1964: po romanju se odmakne od rasnega separatizma

    Ø 4,3 točke · omenilo 5/15

  15. Dolores Huerta r. 1930

    S Césarjem Chávezom je soustanovila sindikat kmetijskih delavcev, vodila pogajanja za njihove pogodbe in skovala geslo »Sí, se puede«.

    Ključni trenutek Huerta, 1962: s Chávezom ustanovi Nacionalno združenje kmetijskih delavcev

    Ø 4,1 točke · omenilo 6/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Thomas Clarkson 1760–1846

    Z dokazi in organiziranjem je pomagal doseči britansko prepoved trgovine s sužnji ter okrepil abolicionizem.

    Ključno delo Kampanja za prepoved trgovine s sužnji, 1807

  2. Raja Ram Mohan Roy 1772–1833

    Zagovarjal je odpravo satija in pravice žensk ter pomagal usmeriti družbene reforme v Indiji.

    Ključno delo Kampanja proti satiju; bengalska prepoved, 1829

  3. Fazle Hasan Abed 1936–2019

    Ustanovil je BRAC, katerega povezani programi zdravja, izobraževanja in podpore revnim so dosegli milijone.

    Ključno delo Ustanovitev BRAC, 1972

  4. W. E. B. Du Bois 1868–1963

    Soustanovil je NAACP; raziskovanje rasizma in organiziranje sta okrepila boj za državljanske pravice.

    Ključno delo Soustanovitev NAACP, 1909

  5. Eglantyne Jebb 1876–1928

    Soustanovila je Save the Children in pripravila deklaracijo, ki je utrdila mednarodno varstvo otrok.

    Ključno delo Ženevska deklaracija o otrokovih pravicah, 1924

  6. Bartolomé de las Casas ok. 1484–1566 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Zagovarjal je pravice staroselcev in vplival na Nove zakone; zgodaj je podpiral afriško suženjstvo.

    Ključno delo Novi zakoni, 1542; Brevísima relación, 1552

  7. Jyotirao Phule 1827–1890

    Protikastno organiziranje in izobraževanje izključenih skupin sta okrepila zahteve po družbeni enakosti.

    Ključno delo Ustanovitev Satyashodhak Samaj, 1873

  8. Anthony Ashley-Cooper, 7. grof Shaftesbury 1801–1885

    V parlamentu je vodil kampanje za zakone, ki so omejili delo otrok in žensk v tovarnah in rudnikih ter izboljšali varstvo duševno bolnih.

    Ključno delo Zakon o rudnikih, 1842

  9. Anthony Benezet 1713–1784

    Kvekerski učitelj, ki je s spisi proti suženjstvu in šolo za temnopolte otroke vplival na Clarksona, Wesleyja in prva abolicionistična društva.

    Ključno delo Some Historical Account of Guinea, 1771

  10. Abdul Sattar Edhi 1928–2016

    Zgradil je največjo prostovoljno mrežo reševalnih vozil v Pakistanu ter zavetišča, sirotišnice in pomoč zapuščenim, ki deluje desetletja.

    Ključno delo Edhijeva fundacija, od 1951

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Henry Dunant 1828–1910 s seznama popularnosti

    Pobudnik ustanovitve Rdečega križa in prve Ženevske konvencije; leta 1901 je s Frédéricom Passyjem prejel prvo Nobelovo nagrado za mir.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  2. Mahatma Gandhi 1869–1948 s seznama popularnosti

    Z nenasilnim uporom (satjagraho) je vodil indijsko gibanje za neodvisnost in navdihnil gibanja po svetu.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  3. Fazle Hasan Abed 1936–2019 iz doprinosa

    Ustanovil je BRAC, katerega povezani programi zdravja, izobraževanja in podpore revnim so dosegli milijone.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  4. Eglantyne Jebb 1876–1928 iz doprinosa

    Soustanovila je Save the Children in pripravila deklaracijo, ki je utrdila mednarodno varstvo otrok.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  5. William Wilberforce 1759–1833 s seznama popularnosti

    Kot britanski poslanec je dve desetletji vodil parlamentarno kampanjo za odpravo trgovine s sužnji.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. Martin Luther King mlajši 1929–1968 s seznama popularnosti

    Vodil je nenasilno gibanje za državljanske pravice temnopoltih Američanov proti rasni segregaciji; leta 1964 je prejel Nobelovo nagrado za mir.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  7. Nelson Mandela 1918–2013 s seznama popularnosti

    Po 27 letih zapora je pomagal izpogajati konec apartheida in postal prvi demokratično izvoljeni predsednik JAR.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Thomas Clarkson 1760–1846 iz doprinosa

    Z dokazi in organiziranjem je pomagal doseči britansko prepoved trgovine s sužnji ter okrepil abolicionizem.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  9. Eleanor Roosevelt 1884–1962 s seznama popularnosti

    Predsedovala je komisiji ZN, ki je pripravila Splošno deklaracijo človekovih pravic, in se zavzemala za pravice žensk in manjšin.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  10. Lech Wałęsa r. 1943 s seznama popularnosti

    Elektrikar iz gdanske ladjedelnice, ki je vodil neodvisni sindikat Solidarnost, prejel Nobelovo nagrado za mir in bil predsednik Poljske 1990–1995.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  11. Abdul Sattar Edhi 1928–2016 iz doprinosa

    Zgradil je največjo prostovoljno mrežo reševalnih vozil v Pakistanu ter zavetišča, sirotišnice in pomoč zapuščenim, ki deluje desetletja.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 4,0

  12. Frederick Douglass ok. 1818–1895 s seznama popularnosti

    Po pobegu iz suženjstva je postal vodilni govornik in pisec gibanja za odpravo suženjstva ter se zavzemal za enake pravice vseh.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  13. W. E. B. Du Bois 1868–1963 iz doprinosa

    Soustanovil je NAACP; raziskovanje rasizma in organiziranje sta okrepila boj za državljanske pravice.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  14. Desmond Tutu 1931–2021 s seznama popularnosti

    Južnoafriški anglikanski nadškof, ki se je nenasilno boril proti apartheidu in vodil Komisijo za resnico in spravo.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  15. Clara Barton 1821–1912 s seznama popularnosti

    Med ameriško državljansko vojno je oskrbovala ranjence, nato pa ustanovila in vodila Ameriški Rdeči križ.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  16. Susan B. Anthony 1820–1906 s seznama popularnosti

    Vodilna borka za volilno pravico žensk v ZDA, ki je z Elizabeth Cady Stanton ustanovila Nacionalno združenje za volilno pravico žensk.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  17. Anthony Ashley-Cooper, 7. grof Shaftesbury 1801–1885 iz doprinosa

    V parlamentu je vodil kampanje za zakone, ki so omejili delo otrok in žensk v tovarnah in rudnikih ter izboljšali varstvo duševno bolnih.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  18. Raja Ram Mohan Roy 1772–1833 iz doprinosa

    Zagovarjal je odpravo satija in pravice žensk ter pomagal usmeriti družbene reforme v Indiji.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  19. Jyotirao Phule 1827–1890 iz doprinosa

    Protikastno organiziranje in izobraževanje izključenih skupin sta okrepila zahteve po družbeni enakosti.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  20. Jane Addams 1860–1935 s seznama popularnosti

    Socialna reformatorka in mirovnica, ki se je zavzemala za pravice priseljencev, delavcev in žensk; leta 1931 je prejela Nobelovo nagrado za mir.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  21. Elizabeth Cady Stanton 1815–1902 s seznama popularnosti

    Bila je ena od voditeljic ameriškega gibanja za pravice žensk in volilno pravico ter glavna avtorica Deklaracije stališč iz Seneca Fallsa.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  22. Emmeline Pankhurst 1858–1928 s seznama popularnosti

    Voditeljica britanskih sufražetk, ki se je tudi z militantnimi akcijami borila za volilno pravico žensk.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  23. Wangari Maathai 1940–2011 s seznama popularnosti

    Ustanovila je Gibanje zelenega pasu, ki je v Keniji posadilo desetine milijonov dreves; leta 2004 je prejela Nobelovo nagrado za mir.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  24. Malcolm X 1925–1965 s seznama popularnosti

    Kot govornik gibanja Nation of Islam in pozneje samostojni voditelj je zagovarjal samozavest, samoobrambo in pravice temnopoltih Američanov.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  25. Rosa Parks 1913–2005 s seznama popularnosti

    Z zavrnitvijo, da bi na avtobusu odstopila sedež belemu potniku, je sprožila bojkot avtobusov v Montgomeryju, mejnik gibanja za državljanske pravice.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  26. César Chávez 1927–1993 s seznama popularnosti

    Soustanovil je sindikat kmetijskih delavcev United Farm Workers in z nenasilnimi stavkami in bojkoti izboljšal njihove delovne razmere.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 3,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  27. Dolores Huerta r. 1930 s seznama popularnosti

    S Césarjem Chávezom je soustanovila sindikat kmetijskih delavcev, vodila pogajanja za njihove pogodbe in skovala geslo »Sí, se puede«.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 3,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  28. Anthony Benezet 1713–1784 iz doprinosa

    Kvekerski učitelj, ki je s spisi proti suženjstvu in šolo za temnopolte otroke vplival na Clarksona, Wesleyja in prva abolicionistična društva.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  29. Harriet Tubman ok. 1822–1913 s seznama popularnosti

    Pobegnila je iz suženjstva in nato prek mreže podzemne železnice vodila na svobodo številne sužnje; v državljanski vojni je bila izvidnica in vohunka.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 3,0 · življenja 5,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 4,0

  30. Mati Terezija 1910–1997 s seznama popularnosti

    Redovnica albanskega rodu, rojena v Skopju, ki je v Kalkuti ustanovila red Misijonark ljubezni za pomoč revnim, bolnim in umirajočim.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  31. Sojourner Truth ok. 1797–1883 s seznama popularnosti

    Afroameriška abolicionistka in zagovornica pravic žensk, ki je pobegnila iz suženjstva in postala vplivna govornica.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 3,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  32. Malala Yousafzai r. 1997 s seznama popularnosti

    Pakistanska zagovornica pravice deklic do izobraževanja, ki je leta 2014 pri 17 letih prejela Nobelovo nagrado za mir.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 3,0

  33. Bartolomé de las Casas ok. 1484–1566 iz doprinosa

    Zagovarjal je pravice staroselcev in vplival na Nove zakone; zgodaj je podpiral afriško suženjstvo.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  34. Albert Schweitzer 1875–1965 s seznama popularnosti

    Teolog, organist in zdravnik, ki je v Lambarénéju v Gabonu vodil bolnišnico in razvil etiko spoštovanja do življenja.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 2,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 3,0

  35. Aung San Suu Kyi r. 1945 s seznama popularnosti

    Vodila je nenasilni boj za demokracijo v Mjanmaru in leta 1991 prejela Nobelovo nagrado za mir; kot državna svetovalka je bila kritizirana zaradi odziva na preganjanje Rohingov.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 4,0 · življenja 1,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 2,0

09 · Področje

Filozofi in družboslovci

Filozofija vseh tradicij, ekonomija, politična teorija, sociologija, psihologija, antropologija, arheologija, zgodovinopisje in vojaška teorija.

Modeli so predlagali 65 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Platon ok. 427–ok. 347 pr. n. št.

    V dialogih je razvil nauk o idejah ter postavil temelje zahodne metafizike, etike in politične misli.

    Ključni trenutek Platon, Atene ok. 387 pr. n. št.: ustanovi Akademijo

    Ø 24,3 točke · omenilo 15/15

  2. Aristotel 384–322 pr. n. št.

    Utemeljil je formalno logiko in sistematično raziskoval naravo, etiko, politiko in poetiko.

    Ključni trenutek Aristotel, Atene ok. 335 pr. n. št.: ustanovi svojo šolo Licej

    Ø 22,1 točke · omenilo 15/15

  3. Konfucij po izročilu 551–479 pr. n. št.

    Njegov nauk o vrlini, obredih in dobrem vladanju je dve tisočletji oblikoval družbo Kitajske in Vzhodne Azije.

    Ključni trenutek Konfucij, Lu ok. 497 pr. n. št. (po izročilu): zapusti dvor in odide učit v druge države

    Ø 21,9 točke · omenilo 15/15

  4. Immanuel Kant 1724–1804

    S kritično filozofijo je določil meje človeškega spoznanja in etiko utemeljil na kategoričnem imperativu.

    Ključni trenutek Kant, Königsberg 1781: izide Kritika čistega uma

    Ø 20,7 točke · omenilo 14/15

  5. Karl Marx 1818–1883

    Z analizo kapitalizma in razrednega boja je močno vplival na ekonomijo, sociologijo in politična gibanja.

    Ključni trenutek Marx, London 1848: z Engelsom izda Komunistični manifest

    Ø 19,3 točke · omenilo 15/15

  6. Sokrat ok. 470–399 pr. n. št.

    Z metodo spraševanja je filozofijo usmeril k etiki ter kritičnemu preverjanju pojmov in prepričanj.

    Ključni trenutek Sokrat, Atene 399 pr. n. št.: obsojen na smrt zavrne beg in izpije trobelikin strup

    Ø 18,3 točke · omenilo 12/15

  7. John Locke 1632–1704

    Razvil je teorijo naravnih pravic in vladanja s privolitvijo ljudstva ter empiristični pogled na spoznanje.

    Ključni trenutek Locke, London 1689: anonimno izideta Dve razpravi o vladi

    Ø 17,8 točke · omenilo 15/15

  8. Adam Smith 1723–1790

    Z delom Bogastvo narodov je utemeljil klasično politično ekonomijo: delitev dela, trg in prosto trgovino.

    Ključni trenutek Smith, London 1776: izide Bogastvo narodov

    Ø 16,2 točke · omenilo 15/15

  9. Friedrich Nietzsche 1844–1900

    S kritiko morale, mislijo o »smrti Boga« in voljo do moči je močno vplival na moderno filozofijo in kulturo.

    Ključni trenutek Nietzsche, Sils-Maria 1881: ob jezeru Silvaplana zasnuje misel o večnem vračanju

    Ø 16,1 točke · omenilo 14/15

  10. David Hume 1711–1776

    Z empiristično kritiko vzročnosti in indukcije je preoblikoval teorijo spoznanja in spodbudil Kanta.

    Ključni trenutek Hume, London 1739: izide Razprava o človeški naravi

    Ø 14,9 točke · omenilo 12/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Georg Wilhelm Friedrich Hegel 1770–1831

    Razvil je sistem absolutnega idealizma in dialektično pojmovanje zgodovine, ki je vplivalo na Marxa in poznejšo filozofijo.

    Ključni trenutek Hegel, 1807: izide Fenomenologija duha

    Ø 13,8 točke · omenilo 12/15

  2. Max Weber 1864–1920

    Soutemeljil je sodobno sociologijo s študijami birokracije, racionalizacije, oblasti in religije.

    Ključni trenutek Weber, Heidelberg 1904–1905: izide Protestantska etika in duh kapitalizma

    Ø 11,9 točke · omenilo 15/15

  3. Jean-Jacques Rousseau 1712–1778

    Z Družbeno pogodbo in Emilom je vplival na ideje ljudske suverenosti, demokracije in sodobne vzgoje.

    Ključni trenutek Rousseau, Vincennes 1749: na poti k Diderotu ga razsvetli vprašanje dijonske akademije

    Ø 11,4 točke · omenilo 11/15

  4. Sigmund Freud 1856–1939

    Utemeljil je psihoanalizo in uvedel pojme nezavednega, potlačitve in razlage sanj.

    Ključni trenutek Freud, Dunaj 1899: izide Razlaga sanj (z letnico 1900)

    Ø 10,5 točke · omenilo 15/15

  5. Émile Durkheim 1858–1917

    Utemeljil je sociologijo kot samostojno znanost in pokazal, da je mogoče celo pogostost samomorov pojasniti z družbenimi dejavniki.

    Ključni trenutek Durkheim, 1897: izide študija Samomor o družbenih vzrokih samomorov

    Ø 10,3 točke · omenilo 15/15

  6. John Stuart Mill 1806–1873

    V delu O svobodi je postavil načelo škode kot mejo poseganja v posameznika, razvijal utilitarizem in se zavzemal za enakopravnost žensk.

    Ključni trenutek Mill, London 1859: izide delo O svobodi

    Ø 10,1 točke · omenilo 12/15

  7. Ludwig Wittgenstein 1889–1951

    Raziskoval je odnos med jezikom, logiko in svetom; v poznem delu je pomen besed povezal z njihovo rabo v »jezikovnih igrah«.

    Ključni trenutek Wittgenstein, 1921: izide Logično-filozofski traktat

    Ø 7,3 točke · omenilo 11/15

  8. Thomas Hobbes 1588–1679

    Filozof, ki je v Leviatanu utemeljil državo na družbeni pogodbi, s katero se ljudje zaradi varnosti podredijo suverenu.

    Ključni trenutek Hobbes, London 1651: izide Leviatan

    Ø 6,5 točke · omenilo 9/15

  9. Carl Gustav Jung 1875–1961

    Utemeljil je analitično psihologijo ter uvedel pojme kolektivnega nezavednega, arhetipov ter introvertiranosti in ekstravertiranosti.

    Ključni trenutek Jung, 1913: razide se s Freudom in začne razvijati analitično psihologijo

    Ø 5,7 točke · omenilo 10/15

  10. Michel Foucault 1926–1984

    Raziskoval je razmerja med vednostjo in oblastjo ter zgodovino norosti, kaznovanja in spolnosti.

    Ključni trenutek Foucault, Pariz 1975: izide Nadzorovanje in kaznovanje

    Ø 4,6 točke · omenilo 11/15

  11. Jean-Paul Sartre 1905–1980

    Bil je osrednji predstavnik eksistencializma, ki poudarja svobodo in odgovornost posameznika; leta 1964 je zavrnil Nobelovo nagrado za književnost.

    Ključni trenutek Sartre, Pariz 1943: izide delo Bit in nič

    Ø 4,3 točke · omenilo 6/15

  12. Baruch Spinoza 1632–1677

    Razvil je racionalistični sistem, ki Boga enači z naravo, ter zagovarjal svobodo misli in versko strpnost.

    Ključni trenutek Spinoza, Amsterdam 1656: judovska skupnost ga izobči, odtlej misli po svoje

    Ø 4,3 točke · omenilo 5/15

  13. John Maynard Keynes 1883–1946

    Utemeljil je sodobno makroekonomijo: država lahko z javnimi izdatki blaži recesije in brezposelnost.

    Ključni trenutek Keynes, London 1936: izide Splošna teorija zaposlenosti, obresti in denarja

    Ø 4,2 točke · omenilo 7/15

  14. Ibn Haldun 1332–1406

    V Mukadimi je razvil zgodnjo teorijo zgodovine, družbene povezanosti (asabija) ter vzpona in propada držav.

    Ključni trenutek Ibn Haldun, Qal'at ibn Salama 1377: v samoti dokonča prvo različico Mukadime

    Ø 3,4 točke · omenilo 6/15

  15. Simone de Beauvoir 1908–1986

    V delu Drugi spol je analizirala, kako družba oblikuje položaj žensk, in s tem vplivala na feministično misel.

    Ključni trenutek Beauvoir, Pariz 1949: izide delo Drugi spol

    Ø 3,3 točke · omenilo 9/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Zhu Xi 1130–1200

    Njegova sinteza neokonfucijanstva in komentarji Štirih knjig so stoletja oblikovali pouk na Kitajskem ter vplivali na Korejo in Japonsko. Utrjeval je tudi hierarhične družbene norme.

    Ključno delo Jinsilu, z Lü Zuqianom, 1175

  2. Mencij ok. 372–ok. 289 pr. n. št. ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Njegovi nauki o dobrohotni oblasti in dolžnostih vladarja do ljudstva so postali trajen vir konfucijanske etike ter presoje politične legitimnosti.

    Ključno delo Mengzi, nauki zbrani ok. 3. st. pr. n. št.

  3. Tukidid ok. 460–ok. 400 pr. n. št. ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    S primerjanjem pričevanj in razčlenjevanjem vzrokov vojne je ustvaril trajen zgled kritičnega zgodovinopisja ter analize oblasti.

    Ključno delo Zgodovina peloponeške vojne, konec 5. st. pr. n. št.

  4. Sima Qian ok. 145–ok. 86 pr. n. št. ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    V delu Shiji je povezal kronologijo, življenjepise in tematske razprave ter ustvaril vzor poznejših kitajskih zgodovin.

    Ključno delo Shiji, ok. 91 pr. n. št.

  5. Herodot ok. 484–ok. 425 pr. n. št. ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z zbiranjem pričevanj in opisovanjem različnih ljudstev je razširil obseg zgodovinopisja ter ohranil obsežen medkulturni spomin.

    Ključno delo Zgodbe, ok. 430 pr. n. št.

  6. Ibn Rušd (Averroes) 1126–1198 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z razlagami Aristotela in obrambo filozofskega raziskovanja je spodbudil razprave v islamskem, judovskem in latinskem učenem svetu.

    Ključno delo Fasl al-maqal (Odločilna razprava), ok. 1179

  7. Amartya Sen r. 1933

    Z analizo dostopa do hrane in človekovih zmožnosti je razvojno razpravo preusmeril od samega dohodka k dejanskim možnostim ljudi.

    Ključno delo Poverty and Famines, 1981

  8. David Ricardo 1772–1823

    Razvil je teorijo primerjalnih prednosti in analizo rente, ki sta omogočili trajne modele trgovine ter razdelitve dohodka.

    Ključno delo On the Principles of Political Economy and Taxation, 1817

  9. Franz Boas 1858–1942

    Z empiričnim raziskovanjem kultur in kritiko rasnega determinizma je preoblikoval antropologijo ter spodkopaval znanstveno opravičevanje rasizma.

    Ključno delo The Mind of Primitive Man, 1911

  10. Al-Farabi ok. 870–950 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Razvil je logiko in politično filozofijo, na kateri so gradili poznejši islamski in judovski misleci ter filozofski pouk.

    Ključno delo Al-Madina al-fadila (Vrlo mesto), 10. stoletje

Največ prispevali (38) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Aristotel 384–322 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Utemeljil je formalno logiko in sistematično raziskoval naravo, etiko, politiko in poetiko.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  2. Konfucij po izročilu 551–479 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Njegov nauk o vrlini, obredih in dobrem vladanju je dve tisočletji oblikoval družbo Kitajske in Vzhodne Azije.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  3. John Locke 1632–1704 s seznama popularnosti

    Razvil je teorijo naravnih pravic in vladanja s privolitvijo ljudstva ter empiristični pogled na spoznanje.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  4. Adam Smith 1723–1790 s seznama popularnosti

    Z delom Bogastvo narodov je utemeljil klasično politično ekonomijo: delitev dela, trg in prosto trgovino.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  5. John Maynard Keynes 1883–1946 s seznama popularnosti

    Utemeljil je sodobno makroekonomijo: država lahko z javnimi izdatki blaži recesije in brezposelnost.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  6. Platon ok. 427–ok. 347 pr. n. št. s seznama popularnosti

    V dialogih je razvil nauk o idejah ter postavil temelje zahodne metafizike, etike in politične misli.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  7. Immanuel Kant 1724–1804 s seznama popularnosti

    S kritično filozofijo je določil meje človeškega spoznanja in etiko utemeljil na kategoričnem imperativu.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  8. Karl Marx 1818–1883 s seznama popularnosti

    Z analizo kapitalizma in razrednega boja je močno vplival na ekonomijo, sociologijo in politična gibanja.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  9. Sokrat ok. 470–399 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Z metodo spraševanja je filozofijo usmeril k etiki ter kritičnemu preverjanju pojmov in prepričanj.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  10. John Stuart Mill 1806–1873 s seznama popularnosti

    V delu O svobodi je postavil načelo škode kot mejo poseganja v posameznika, razvijal utilitarizem in se zavzemal za enakopravnost žensk.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  11. Jean-Jacques Rousseau 1712–1778 s seznama popularnosti

    Z Družbeno pogodbo in Emilom je vplival na ideje ljudske suverenosti, demokracije in sodobne vzgoje.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  12. Zhu Xi 1130–1200 iz doprinosa

    Njegova sinteza neokonfucijanstva in komentarji Štirih knjig so stoletja oblikovali pouk na Kitajskem ter vplivali na Korejo in Japonsko. Utrjeval je tudi hierarhične družbene norme.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  13. Amartya Sen r. 1933 iz doprinosa

    Z analizo dostopa do hrane in človekovih zmožnosti je razvojno razpravo preusmeril od samega dohodka k dejanskim možnostim ljudi.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  14. Mencij ok. 372–ok. 289 pr. n. št. iz doprinosa

    Njegovi nauki o dobrohotni oblasti in dolžnostih vladarja do ljudstva so postali trajen vir konfucijanske etike ter presoje politične legitimnosti.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  15. David Hume 1711–1776 s seznama popularnosti

    Z empiristično kritiko vzročnosti in indukcije je preoblikoval teorijo spoznanja in spodbudil Kanta.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  16. Georg Wilhelm Friedrich Hegel 1770–1831 s seznama popularnosti

    Razvil je sistem absolutnega idealizma in dialektično pojmovanje zgodovine, ki je vplivalo na Marxa in poznejšo filozofijo.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  17. Max Weber 1864–1920 s seznama popularnosti

    Soutemeljil je sodobno sociologijo s študijami birokracije, racionalizacije, oblasti in religije.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  18. Franz Boas 1858–1942 iz doprinosa

    Z empiričnim raziskovanjem kultur in kritiko rasnega determinizma je preoblikoval antropologijo ter spodkopaval znanstveno opravičevanje rasizma.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  19. Émile Durkheim 1858–1917 s seznama popularnosti

    Utemeljil je sociologijo kot samostojno znanost in pokazal, da je mogoče celo pogostost samomorov pojasniti z družbenimi dejavniki.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  20. David Ricardo 1772–1823 iz doprinosa

    Razvil je teorijo primerjalnih prednosti in analizo rente, ki sta omogočili trajne modele trgovine ter razdelitve dohodka.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  21. Sima Qian ok. 145–ok. 86 pr. n. št. iz doprinosa

    V delu Shiji je povezal kronologijo, življenjepise in tematske razprave ter ustvaril vzor poznejših kitajskih zgodovin.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  22. Simone de Beauvoir 1908–1986 s seznama popularnosti

    V delu Drugi spol je analizirala, kako družba oblikuje položaj žensk, in s tem vplivala na feministično misel.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  23. Ludwig Wittgenstein 1889–1951 s seznama popularnosti

    Raziskoval je odnos med jezikom, logiko in svetom; v poznem delu je pomen besed povezal z njihovo rabo v »jezikovnih igrah«.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 4,0

  24. Ibn Haldun 1332–1406 s seznama popularnosti

    V Mukadimi je razvil zgodnjo teorijo zgodovine, družbene povezanosti (asabija) ter vzpona in propada držav.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 3,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  25. Thomas Hobbes 1588–1679 s seznama popularnosti

    Filozof, ki je v Leviatanu utemeljil državo na družbeni pogodbi, s katero se ljudje zaradi varnosti podredijo suverenu.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  26. Baruch Spinoza 1632–1677 s seznama popularnosti

    Razvil je racionalistični sistem, ki Boga enači z naravo, ter zagovarjal svobodo misli in versko strpnost.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  27. Niccolò Machiavelli 1469–1527 dodan (BD)

    V Vladarju je stvarno analiziral pridobivanje in ohranjanje oblasti ter odprl pot moderni politični znanosti.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  28. Hannah Arendt 1906–1975 dodan (BD)

    Analizirala je totalitarizem, politično delovanje in »banalnost zla« ter vplivala na sodobno politično teorijo.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  29. Tukidid ok. 460–ok. 400 pr. n. št. iz doprinosa

    S primerjanjem pričevanj in razčlenjevanjem vzrokov vojne je ustvaril trajen zgled kritičnega zgodovinopisja ter analize oblasti.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  30. Michel Foucault 1926–1984 s seznama popularnosti

    Raziskoval je razmerja med vednostjo in oblastjo ter zgodovino norosti, kaznovanja in spolnosti.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  31. Sigmund Freud 1856–1939 s seznama popularnosti

    Utemeljil je psihoanalizo in uvedel pojme nezavednega, potlačitve in razlage sanj.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  32. Friedrich Nietzsche 1844–1900 s seznama popularnosti

    S kritiko morale, mislijo o »smrti Boga« in voljo do moči je močno vplival na moderno filozofijo in kulturo.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  33. Ibn Rušd (Averroes) 1126–1198 iz doprinosa

    Z razlagami Aristotela in obrambo filozofskega raziskovanja je spodbudil razprave v islamskem, judovskem in latinskem učenem svetu.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  34. Herodot ok. 484–ok. 425 pr. n. št. iz doprinosa

    Z zbiranjem pričevanj in opisovanjem različnih ljudstev je razširil obseg zgodovinopisja ter ohranil obsežen medkulturni spomin.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  35. Sun Zi ok. 544–ok. 496 pr. n. št. dodan (BD)

    Pripisujejo mu »Umetnost vojne«, kitajsko razpravo o strategiji, ki vpliva na vojaško in poslovno misel.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  36. Al-Farabi ok. 870–950 iz doprinosa

    Razvil je logiko in politično filozofijo, na kateri so gradili poznejši islamski in judovski misleci ter filozofski pouk.

    Ø mesto 36,0 · GPT 36

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  37. Carl Gustav Jung 1875–1961 s seznama popularnosti

    Utemeljil je analitično psihologijo ter uvedel pojme kolektivnega nezavednega, arhetipov ter introvertiranosti in ekstravertiranosti.

    Ø mesto 37,0 · GPT 37

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  38. Jean-Paul Sartre 1905–1980 s seznama popularnosti

    Bil je osrednji predstavnik eksistencializma, ki poudarja svobodo in odgovornost posameznika; leta 1964 je zavrnil Nobelovo nagrado za književnost.

    Ø mesto 38,0 · GPT 38

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

10 · Področje

Verski in duhovni učitelji

Ustanovitelji in oblikovalci verstev, teologi in verski reformatorji, duhovni učitelji in mistiki.

Modeli so predlagali 75 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Jezus iz Nazareta ok. 4 pr. n. št.–ok. 30/33 n. št.

    Judovski učitelj iz Galileje, čigar nauk o ljubezni in Božjem kraljestvu je izhodišče krščanstva.

    Ključni trenutek Jezus, reka Jordan ok. 28: po evangelijih krst pri Janezu in začetek javnega delovanja

    Ø 24,7 točke · omenilo 15/15

  2. Buda (Siddharta Gautama) po izročilu 563–483 pr. n. št. (datacija sporna)

    Utemeljitelj budizma, ki je učil štiri plemenite resnice in osemčleno pot k osvoboditvi od trpljenja.

    Ključni trenutek Buda, Bodh Gaja ok. 528 pr. n. št. (po izročilu): razsvetljenje pod drevesom bodhi

    Ø 23,6 točke · omenilo 15/15

  3. Mohamed ok. 570–632

    Po islamskem izročilu zadnji prerok, ki je prejel Koran; utemeljil je muslimansko skupnost in združil Arabijo.

    Ključni trenutek Mohamed, jama Hira pri Meki ok. 610: po izročilu prvo razodetje Korana

    Ø 23,5 točke · omenilo 15/15

  4. Lao Ce 6. st. pr. n. št. (po izročilu)

    Po izročilu je avtor Tao Te Činga, temeljnega besedila taoizma, ki uči življenje v skladu s taom in nedelovanje (wu wei).

    Ključni trenutek Lao Ce, prelaz Hangu (po legendi): pred odhodom na zahod stražarju zapiše Tao Te Čing

    Ø 19,1 točke · omenilo 15/15

  5. Mojzes po izročilu ok. 13. st. pr. n. št.

    Po judovskem, krščanskem in islamskem izročilu je izpeljal Izraelce iz Egipta in na Sinaju prejel postavo.

    Ključni trenutek Mojzes, gora Sinaj ok. 13. st. pr. n. št. (po izročilu): prejme deset zapovedi

    Ø 17,5 točke · omenilo 12/15

  6. Martin Luther 1483–1546

    S 95 tezami je sprožil protestantsko reformacijo, s prevodom Biblije pa vplival na nemški jezik.

    Ključni trenutek Luther, Wittenberg 1517: objavi 95 tez o odpustkih

    Ø 17,3 točke · omenilo 15/15

  7. Avguštin 354–430

    V Izpovedih in delu O Božji državi je povezal krščanstvo s platonizmom in oblikoval zahodno teologijo.

    Ključni trenutek Avguštin, Milano 386: na vrtu zasliši »Vzemi in beri« in se spreobrne

    Ø 16,2 točke · omenilo 14/15

  8. Janez Kalvin 1509–1564

    Teolog protestantske reformacije v Ženevi, čigar nauk, tudi o predestinaciji, je postal temelj reformiranega (kalvinističnega) krščanstva.

    Ključni trenutek Kalvin, Basel 1536: izide prva izdaja njegovega glavnega dela Institutio Christianae religionis

    Ø 15,0 točke · omenilo 14/15

  9. Tomaž Akvinski ok. 1225–1274

    Povezal je Aristotelovo filozofijo s krščansko teologijo in postal osrednji mislec sholastike.

    Ključni trenutek Tomaž Akvinski, Rim 1265: začne pisati Teološko summo (Summa theologiae)

    Ø 14,7 točke · omenilo 14/15

  10. Zaratustra datacija sporna, ok. 1500–500 pr. n. št.

    Utemeljitelj zoroastrizma; učil je češčenje Ahura Mazde in kozmični boj med dobrim in zlim.

    Ključni trenutek Zaratustra, reka Daiti, datum neznan: po izročilu pri 30 letih videnje Ahura Mazde

    Ø 14,7 točke · omenilo 13/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Guru Nanak 1469–1539

    Utemeljitelj sikhizma, ki je učil vdanost enemu Bogu, enakost vseh ljudi in služenje drugim.

    Ključni trenutek Guru Nanak, Sultanpur Lodhi ok. 1499: po izročilu razodetje ob reki Bein

    Ø 14,4 točke · omenilo 15/15

  2. Pavel iz Tarza ok. 5–ok. 64/67 n. št.

    Z misijonskimi potovanji in pismi je širil krščanstvo med nejude in oblikoval zgodnjo krščansko teologijo.

    Ključni trenutek Pavel, pot v Damask ok. 34: po Apostolskih delih doživi spreobrnjenje

    Ø 11,8 točke · omenilo 9/15

  3. Adi Šankara 8. st.

    Indijski filozof, ki je sistematiziral advaito vedanto, nauk o nedvojnosti posameznikovega jaza (atman) in absoluta (brahman).

    Ključni trenutek Šankara, Indija 8. st.: napiše komentar k Brahma sutram, temeljno besedilo advaite vedante

    Ø 9,9 točke · omenilo 13/15

  4. Rumi 1207–1273

    Perzijski pesnik in sufijski mistik, avtor pesnitve Masnavi, katerega privrženci so ustanovili red mevlevijskih dervišev.

    Ključni trenutek Rumi, Konya 1244: sreča derviša Šamsa iz Tabriza, kar preobrazi njegovo življenje in pesništvo

    Ø 8,9 točke · omenilo 13/15

  5. Terezija Avilska 1515–1582

    Španska mistikinja in prenoviteljica karmeličanskega reda, avtorica duhovnih del, kot je Notranji grad; leta 1970 je bila razglašena za cerkveno učiteljico.

    Ključni trenutek Terezija, Avila 1562: ustanovi prvi samostan prenovljenih bosonogih karmeličank

    Ø 7,3 točke · omenilo 13/15

  6. Mahavira po izročilu 599–527 pr. n. št. (datacija sporna)

    Po džainskem izročilu 24. tirthankara; učil je nenasilje (ahimso), askezo in osvoboditev duše iz kroga rojstev.

    Ključni trenutek Mahavira, reka Ridžupalika ok. 557 pr. n. št. (po izročilu): po askezi doseže vsevednost

    Ø 6,5 točke · omenilo 8/15

  7. Frančišek Asiški ok. 1181–1226

    Ustanovil je red manjših bratov (frančiškane) in pridigal življenje v uboštvu, ponižnosti in spoštovanju do vsega stvarstva.

    Ključni trenutek Frančišek, Rim ok. 1209: papež Inocenc III. ustno potrdi pravilo njegove skupnosti

    Ø 5,7 točke · omenilo 10/15

  8. Mojster Eckhart ok. 1260 – ok. 1328

    Nemški dominikanski teolog in mistik, ki je učil o rojstvu Boga v duši in notranji odpovedi; del njegovih trditev je Cerkev obsodila.

    Ključni trenutek Eckhart, Köln 1326: kölnski nadškof sproži proti njemu postopek zaradi krivoverstva

    Ø 5,1 točke · omenilo 8/15

  9. Abraham po izročilu 2. tisočletje pr. n. št.

    Po svetopisemskem izročilu praoče Izraelcev, ki ga judovstvo, krščanstvo in islam štejejo za očeta vere v enega Boga.

    Ključni trenutek Abraham, Haran (po izročilu): na Božji poziv se odpravi v Kanaan

    Ø 5,0 točke · omenilo 4/15

  10. Al-Gazali ok. 1058–1111

    Islamski teolog in filozof, ki je kritiziral aristotelsko filozofijo in sufizem povezal s sunitskim islamom.

    Ključni trenutek Al-Gazali, Bagdad 1095: zapusti profesuro na Nizamiji in zaživi kot sufijski asket

    Ø 4,7 točke · omenilo 7/15

  11. Majmonid 1138–1204

    Judovski filozof, pravnik in zdravnik, ki je v Mišne Tori sistematiziral judovsko pravo, v Vodniku zbeganih pa judovstvo povezal z Aristotelovo filozofijo.

    Ključni trenutek Majmonid, Egipt ok. 1180: dokonča zakonik Mišne Tora

    Ø 4,5 točke · omenilo 7/15

  12. Nagardžuna ok. 2. st. n. št.

    Indijski budistični filozof, utemeljitelj šole madhjamaka (srednje poti), ki je razvil nauk o praznini (šunjata) vseh pojavov.

    Ključni trenutek Nagardžuna, ok. 2. st. n. št.: napiše Temeljne verze o srednji poti

    Ø 4,5 točke · omenilo 7/15

  13. Bahá'u'lláh 1817–1892

    Ustanovitelj bahajske vere, ki uči enotnost Boga, verstev in človeštva.

    Ključni trenutek Bahá'u'lláh, Bagdad 1863: v vrtu Ridván razglasi svoje poslanstvo

    Ø 3,8 točke · omenilo 8/15

  14. Bodhidharma 5./6. st.

    Budistični menih, ki ga izročilo šteje za prinašalca budizma čan (zen) na Kitajsko in prvega patriarha te šole.

    Ključni trenutek Bodhidharma, Šaolin: po legendi devet let meditira obrnjen proti steni

    Ø 3,6 točke · omenilo 7/15

  15. Ramakrišna 1836–1886

    Bengalski mistik, ki je učil, da so različne religije poti do istega Boga; njegov učenec Vivekananda je ustanovil Ramakrišnov misijon.

    Ključni trenutek Ramakrišna, Dakšinešvar 1855: začne služiti v novem templju boginje Kali pri Kalkuti

    Ø 3,6 točke · omenilo 7/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Hieronim ok. 347–420 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Njegovi prevodi in revizije so postali jedro Vulgate, ki je več kot tisoč let služila kot osnovno svetopisemsko besedilo zahodne Cerkve, šol in poznejših prevodov.

    Ključno delo Latinski prevod Svetega pisma, ok. 382–405

  2. Benedikt iz Nursije ok. 480–ok. 547 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Njegovo Pravilo je postalo osnova zahodnega meništva; benediktinski samostani so stoletja prepisovali knjige, vodili šole in razvijali kmetijstvo.

    Ključno delo Benediktovo pravilo, ok. 530

  3. Kumaradživa ok. 344–413 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    S prevajalsko skupino v Čang'anu je ustvaril kitajske prevode ključnih sutr, ki so v vzhodnoazijskem budizmu še danes v rabi.

    Ključno delo Prevod Lotosove sutre, 406

  4. Juda ha-Nasi ok. 135–ok. 217 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Uredil je Mišno, prvo veliko pisno zbirko judovskega ustnega izročila, ki je postala temelj Talmuda in rabinskega pouka.

    Ključno delo Mišna, ok. 200

  5. Al-Buhari 810–870 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    S strogim preverjanjem verig prenosa je sestavil zbirko hadisov, ki jo sunitski islam za Koranom šteje za najbolj avtoritativno.

    Ključno delo Sahih al-Buhari, ok. 846

  6. Šuandzang ok. 602–664 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Iz Indije je prinesel veliko budističnih besedil in jih s skupino prevedel; njegov potopis je ohranil dragocen opis Srednje Azije in Indije.

    Ključno delo Potopis Da Tang Xiyu Ji, 646

  7. Huineng ok. 638–713 (po izročilu) ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Čanovska tradicija ga šteje za šestega patriarha; nauk o nenadnem razsvetljenju iz Sutre ploščadi, nastale v njegovi tradiciji, je oblikoval poznejše šole čan in zen.

    Ključno delo Sutra ploščadi, 8. stoletje (zapisana v njegovi tradiciji)

  8. Ramanudža ok. 1017–1137 (tradicionalno) ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    V višištadvaiti je predanost osebnemu Bogu filozofsko utemeljil in dal teološko podlago šrivaišnavizmu ter poznejšim gibanjem bhakti.

    Ključno delo Šri Bhašja, komentar Brahmasuter, 11.–12. stoletje

  9. John Wesley 1703–1791

    Metodistično gibanje je organiziral z laičnimi pridigarji in malimi skupinami, širil pismenost in socialno skrb ter nasprotoval suženjstvu.

    Ključno delo Začetek pridiganja na prostem in metodističnih družb, 1739

  10. Ignacij Lojolski 1491–1556

    Ustanovil je jezuitski red, ki je zgradil svetovno mrežo šol in univerz; Duhovne vaje ostajajo vplivna metoda. Red je sodeloval tudi v protireformaciji in kolonialnih misijonih.

    Ključno delo Ustanovitev Družbe Jezusove, 1540

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Buda (Siddharta Gautama) po izročilu 563–483 pr. n. št. (datacija sporna) s seznama popularnosti

    Utemeljitelj budizma, ki je učil štiri plemenite resnice in osemčleno pot k osvoboditvi od trpljenja.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  2. Jezus iz Nazareta ok. 4 pr. n. št.–ok. 30/33 n. št. s seznama popularnosti

    Judovski učitelj iz Galileje, čigar nauk o ljubezni in Božjem kraljestvu je izhodišče krščanstva.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  3. Mohamed ok. 570–632 s seznama popularnosti

    Po islamskem izročilu zadnji prerok, ki je prejel Koran; utemeljil je muslimansko skupnost in združil Arabijo.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  4. Pavel iz Tarza ok. 5–ok. 64/67 n. št. s seznama popularnosti

    Z misijonskimi potovanji in pismi je širil krščanstvo med nejude in oblikoval zgodnjo krščansko teologijo.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  5. Martin Luther 1483–1546 s seznama popularnosti

    S 95 tezami je sprožil protestantsko reformacijo, s prevodom Biblije pa vplival na nemški jezik.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. Avguštin 354–430 s seznama popularnosti

    V Izpovedih in delu O Božji državi je povezal krščanstvo s platonizmom in oblikoval zahodno teologijo.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  7. Al-Gazali ok. 1058–1111 s seznama popularnosti

    Islamski teolog in filozof, ki je kritiziral aristotelsko filozofijo in sufizem povezal s sunitskim islamom.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Mahavira po izročilu 599–527 pr. n. št. (datacija sporna) s seznama popularnosti

    Po džainskem izročilu 24. tirthankara; učil je nenasilje (ahimso), askezo in osvoboditev duše iz kroga rojstev.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  9. Benedikt iz Nursije ok. 480–ok. 547 iz doprinosa

    Njegovo Pravilo je postalo osnova zahodnega meništva; benediktinski samostani so stoletja prepisovali knjige, vodili šole in razvijali kmetijstvo.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  10. Guru Nanak 1469–1539 s seznama popularnosti

    Utemeljitelj sikhizma, ki je učil vdanost enemu Bogu, enakost vseh ljudi in služenje drugim.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  11. Nagardžuna ok. 2. st. n. št. s seznama popularnosti

    Indijski budistični filozof, utemeljitelj šole madhjamaka (srednje poti), ki je razvil nauk o praznini (šunjata) vseh pojavov.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  12. Adi Šankara 8. st. s seznama popularnosti

    Indijski filozof, ki je sistematiziral advaito vedanto, nauk o nedvojnosti posameznikovega jaza (atman) in absoluta (brahman).

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  13. Frančišek Asiški ok. 1181–1226 s seznama popularnosti

    Ustanovil je red manjših bratov (frančiškane) in pridigal življenje v uboštvu, ponižnosti in spoštovanju do vsega stvarstva.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  14. Tomaž Akvinski ok. 1225–1274 s seznama popularnosti

    Povezal je Aristotelovo filozofijo s krščansko teologijo in postal osrednji mislec sholastike.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  15. Zaratustra datacija sporna, ok. 1500–500 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Utemeljitelj zoroastrizma; učil je češčenje Ahura Mazde in kozmični boj med dobrim in zlim.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  16. John Wesley 1703–1791 iz doprinosa

    Metodistično gibanje je organiziral z laičnimi pridigarji in malimi skupinami, širil pismenost in socialno skrb ter nasprotoval suženjstvu.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  17. Ramanudža ok. 1017–1137 (tradicionalno) iz doprinosa

    V višištadvaiti je predanost osebnemu Bogu filozofsko utemeljil in dal teološko podlago šrivaišnavizmu ter poznejšim gibanjem bhakti.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  18. Ignacij Lojolski 1491–1556 iz doprinosa

    Ustanovil je jezuitski red, ki je zgradil svetovno mrežo šol in univerz; Duhovne vaje ostajajo vplivna metoda. Red je sodeloval tudi v protireformaciji in kolonialnih misijonih.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  19. Juda ha-Nasi ok. 135–ok. 217 iz doprinosa

    Uredil je Mišno, prvo veliko pisno zbirko judovskega ustnega izročila, ki je postala temelj Talmuda in rabinskega pouka.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  20. Al-Buhari 810–870 iz doprinosa

    S strogim preverjanjem verig prenosa je sestavil zbirko hadisov, ki jo sunitski islam za Koranom šteje za najbolj avtoritativno.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  21. Janez Kalvin 1509–1564 s seznama popularnosti

    Teolog protestantske reformacije v Ženevi, čigar nauk, tudi o predestinaciji, je postal temelj reformiranega (kalvinističnega) krščanstva.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  22. Kumaradživa ok. 344–413 iz doprinosa

    S prevajalsko skupino v Čang'anu je ustvaril kitajske prevode ključnih sutr, ki so v vzhodnoazijskem budizmu še danes v rabi.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  23. Majmonid 1138–1204 s seznama popularnosti

    Judovski filozof, pravnik in zdravnik, ki je v Mišne Tori sistematiziral judovsko pravo, v Vodniku zbeganih pa judovstvo povezal z Aristotelovo filozofijo.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  24. Hieronim ok. 347–420 iz doprinosa

    Njegovi prevodi in revizije so postali jedro Vulgate, ki je več kot tisoč let služila kot osnovno svetopisemsko besedilo zahodne Cerkve, šol in poznejših prevodov.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  25. Šuandzang ok. 602–664 iz doprinosa

    Iz Indije je prinesel veliko budističnih besedil in jih s skupino prevedel; njegov potopis je ohranil dragocen opis Srednje Azije in Indije.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  26. Lao Ce 6. st. pr. n. št. (po izročilu) s seznama popularnosti

    Po izročilu je avtor Tao Te Činga, temeljnega besedila taoizma, ki uči življenje v skladu s taom in nedelovanje (wu wei).

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 1,0 · trajnost 5,0

  27. Rumi 1207–1273 s seznama popularnosti

    Perzijski pesnik in sufijski mistik, avtor pesnitve Masnavi, katerega privrženci so ustanovili red mevlevijskih dervišev.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  28. Huineng ok. 638–713 (po izročilu) iz doprinosa

    Čanovska tradicija ga šteje za šestega patriarha; nauk o nenadnem razsvetljenju iz Sutre ploščadi, nastale v njegovi tradiciji, je oblikoval poznejše šole čan in zen.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  29. Bahá'u'lláh 1817–1892 s seznama popularnosti

    Ustanovitelj bahajske vere, ki uči enotnost Boga, verstev in človeštva.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 3,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 4,0

  30. Terezija Avilska 1515–1582 s seznama popularnosti

    Španska mistikinja in prenoviteljica karmeličanskega reda, avtorica duhovnih del, kot je Notranji grad; leta 1970 je bila razglašena za cerkveno učiteljico.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 3,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  31. Ramakrišna 1836–1886 s seznama popularnosti

    Bengalski mistik, ki je učil, da so različne religije poti do istega Boga; njegov učenec Vivekananda je ustanovil Ramakrišnov misijon.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 3,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  32. Mojster Eckhart ok. 1260 – ok. 1328 s seznama popularnosti

    Nemški dominikanski teolog in mistik, ki je učil o rojstvu Boga v duši in notranji odpovedi; del njegovih trditev je Cerkev obsodila.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  33. Mojzes po izročilu ok. 13. st. pr. n. št. s seznama popularnosti

    Po judovskem, krščanskem in islamskem izročilu je izpeljal Izraelce iz Egipta in na Sinaju prejel postavo.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 1,0 · trajnost 5,0

  34. Bodhidharma 5./6. st. s seznama popularnosti

    Budistični menih, ki ga izročilo šteje za prinašalca budizma čan (zen) na Kitajsko in prvega patriarha te šole.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 1,0 · trajnost 5,0

  35. Abraham po izročilu 2. tisočletje pr. n. št. s seznama popularnosti

    Po svetopisemskem izročilu praoče Izraelcev, ki ga judovstvo, krščanstvo in islam štejejo za očeta vere v enega Boga.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 1,0 · trajnost 5,0

11 · Področje

Državniki in voditelji

Vladarji, ustanovitelji držav, predsedniki in premierji, zakonodajalci, osvoboditelji in branitelji svojih ljudstev, tudi poveljniki obrambe ali osvoboditve; osvajanje samo po sebi ni prispevek.

Modeli so predlagali 77 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. George Washington 1732–1799

    Vodil je ameriško vojsko do neodvisnosti in kot prvi predsednik ZDA postavil zgled mirne predaje oblasti.

    Ključni trenutek Washington, reka Delaware 1776: božično prečkanje in zmaga pri Trentonu

    Ø 21,7 točke · omenilo 15/15

  2. Abraham Lincoln 1809–1865

    Kot predsednik ZDA je ohranil Unijo v državljanski vojni in odločilno prispeval k odpravi suženjstva.

    Ključni trenutek Lincoln, Washington 1863: podpiše razglas o osvoboditvi sužnjev

    Ø 20,5 točke · omenilo 15/15

  3. Winston Churchill 1874–1965

    Kot predsednik britanske vlade je vodil Združeno kraljestvo v drugi svetovni vojni; prejel je tudi Nobelovo nagrado za književnost.

    Ključni trenutek Churchill, London 1940: postane predsednik vlade ob nemškem napadu na zahodno Evropo

    Ø 19,0 točke · omenilo 15/15

  4. Franklin D. Roosevelt 1882–1945

    S programom New Deal se je spoprijel z veliko gospodarsko krizo in vodil ZDA v drugi svetovni vojni.

    Ključni trenutek Roosevelt, Washington 1933: nastopni govor »Edino, česar se moramo bati, je strah sam«

    Ø 16,9 točke · omenilo 14/15

  5. Otto von Bismarck 1815–1898

    Kot pruski ministrski predsednik je z vojnami in diplomacijo izpeljal združitev Nemčije, kot prvi kancler pa uvedel zgodnji sistem socialnega zavarovanja.

    Ključni trenutek Bismarck, Versailles 1871: razglašeno je Nemško cesarstvo

    Ø 15,8 točke · omenilo 15/15

  6. Avgust 63 pr. n. št.–14 n. št.

    Prvi rimski cesar; po državljanskih vojnah je utemeljil principat in začel dolgo obdobje miru (Pax Romana).

    Ključni trenutek Oktavijan, Rim 27 pr. n. št.: senat mu podeli naslov Avgust, začetek principata

    Ø 13,7 točke · omenilo 10/15

  7. Simón Bolívar 1783–1830

    Vodil je osamosvojitvene vojne proti Španiji, v katerih so se osvobodile Venezuela, Kolumbija, Ekvador, Peru in Bolivija.

    Ključni trenutek Bolívar, Boyacá 1819: zmaga v bitki pri Boyacá, odločilni za osvoboditev Nove Granade

    Ø 12,3 točke · omenilo 15/15

  8. Mustafa Kemal Atatürk 1881–1938

    Vodil je turško osamosvojitveno vojno, ustanovil Turško republiko in kot prvi predsednik uvedel laično državo, latinico in volilno pravico žensk.

    Ključni trenutek Atatürk, Ankara 1923: razglasijo Turško republiko, on postane njen prvi predsednik

    Ø 11,1 točke · omenilo 13/15

  9. Charles de Gaulle 1890–1970

    Vodja Svobodne Francije med drugo svetovno vojno in ustanovitelj pete francoske republike, ki ji je predsedoval v letih 1959–1969.

    Ključni trenutek De Gaulle, London 1940: 18. junija po radiu BBC pozove Francoze k nadaljevanju odpora

    Ø 10,8 točke · omenilo 14/15

  10. Thomas Jefferson 1743–1826

    Bil je glavni avtor deklaracije neodvisnosti ZDA in virginijskega zakona o verski svobodi ter tretji predsednik ZDA.

    Ključni trenutek Jefferson, Filadelfija 1776: napiše osnutek deklaracije neodvisnosti

    Ø 10,4 točke · omenilo 9/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Qin Shi Huang 259–210 pr. n. št.

    Prvi cesar Kitajske; leta 221 pr. n. št. je združil države ter poenotil pisavo, mere, denar in upravo.

    Ključni trenutek Qin Shi Huang, Xianyang 221 pr. n. št.: po združitvi držav se razglasi za prvega cesarja

    Ø 9,9 točke · omenilo 8/15

  2. Napoleon Bonaparte 1769–1821

    Francoski general in cesar, ki je z gibljivimi armadnimi korpusi preoblikoval vojskovanje in uvedel civilni zakonik.

    Ključni trenutek Napoleon, Austerlitz 1805: zmaga nad avstrijsko-rusko vojsko

    Ø 9,3 točke · omenilo 9/15

  3. Karel Veliki ok. 747–814

    Frankovski kralj, ki je združil velik del zahodne Evrope, postal cesar in spodbujal karolinško renesanso.

    Ključni trenutek Karel Veliki, Rim 800: na božič ga papež Leon III. okrona za cesarja

    Ø 9,1 točke · omenilo 8/15

  4. Julij Cezar 100–44 pr. n. št.

    Rimski vojskovodja in državnik, ki je osvojil Galijo, prevzel oblast v Rimu in uvedel julijanski koledar.

    Ključni trenutek Cezar, Rubikon 49 pr. n. št.: z vojsko prestopi reko in sproži državljansko vojno

    Ø 8,2 točke · omenilo 7/15

  5. Kir Veliki ok. 600–530 pr. n. št.

    Ustanovitelj perzijskega Ahemenidskega cesarstva, znan po strpni vladavini nad osvojenimi ljudstvi.

    Ključni trenutek Kir, Babilon 539 pr. n. št.: zavzame mesto in izgnancem dovoli vrnitev domov

    Ø 7,5 točke · omenilo 6/15

  6. Džavaharlal Nehru 1889–1964

    Eden od voditeljev indijskega osamosvojitvenega gibanja, prvi predsednik vlade neodvisne Indije in soustanovitelj gibanja neuvrščenih.

    Ključni trenutek Nehru, New Delhi 1947: ob polnoči, ko Indija postane neodvisna, ima govor »Zmenek z usodo«

    Ø 7,4 točke · omenilo 12/15

  7. Vladimir Iljič Lenin 1870–1924

    Vodja boljševikov, ki je po oktobrski revoluciji 1917 ustanovil sovjetsko državo in vzpostavil enopartijsko diktaturo z rdečim terorjem.

    Ključni trenutek Lenin, Petrograd 1917: boljševiki v oktobrski revoluciji prevzamejo oblast

    Ø 7,4 točke · omenilo 9/15

  8. Ašoka ok. 304–232 pr. n. št.

    Mavrijski cesar, ki se je po krvavi vojni odrekel osvajanju, širil budizem in v ediktih oznanjal strpnost.

    Ključni trenutek Ašoka, Kalinga ok. 261 pr. n. št.: pretresen ob pokolu v vojni se obrne k nenasilju

    Ø 7,2 točke · omenilo 7/15

  9. Peter Veliki 1672–1725

    Ruski car, ki je po zahodnem vzoru preoblikoval upravo, vojsko in gospodarstvo države ter ustanovil Sankt Peterburg.

    Ključni trenutek Peter Veliki, Sankt Peterburg 1703: ob Nevi položi temelje novemu mestu

    Ø 7,0 točke · omenilo 10/15

  10. Katarina Velika 1729–1796

    Ruska carica (1762–1796), ki je razširila cesarstvo na Krim in del Poljske ter kot razsvetljena vladarka podpirala umetnost in izobraževanje.

    Ključni trenutek Katarina II., Sankt Peterburg 1762: z državnim udarom proti možu Petru III. postane carica

    Ø 6,1 točke · omenilo 8/15

  11. Elizabeta I. Angleška 1533–1603

    Kot angleška kraljica (1558–1603) je utrdila anglikansko cerkev in vladala v času, ko je Anglija odbila špansko armado.

    Ključni trenutek Elizabeta I., Tilbury 1588: med napadom španske armade nagovori zbrano vojsko

    Ø 5,9 točke · omenilo 8/15

  12. Periklej ok. 495–429 pr. n. št.

    Atenski državnik, ki je vodil Atene v času razcveta demokracije in dal zgraditi Partenon na Akropoli.

    Ključni trenutek Periklej, Atene 431 pr. n. št.: ima pogrebni govor za padle v prvem letu peloponeške vojne

    Ø 5,9 točke · omenilo 6/15

  13. Aleksander Veliki 356–323 pr. n. št.

    Makedonski kralj, ki je osvojil Perzijsko cesarstvo in razširil grško kulturo od Egipta do Indije.

    Ključni trenutek Aleksander, Gavgamela 331 pr. n. št.: odločilna zmaga nad Darejem III.

    Ø 5,7 točke · omenilo 4/15

  14. Kwame Nkrumah 1909–1972

    Popeljal je Gano do neodvisnosti od Britanije, bil njen prvi premier in predsednik ter zagovornik panafrikanizma; leta 1966 je bil strmoglavljen.

    Ključni trenutek Nkrumah, Akra 1957: razglasi neodvisnost Gane

    Ø 5,6 točke · omenilo 8/15

  15. Lee Kuan Yew 1923–2015

    Kot prvi predsednik vlade Singapurja je vodil hiter gospodarski razvoj države v strogo nadzorovanem političnem sistemu.

    Ključni trenutek Lee, Singapur 1965: po ločitvi od Malezije vodi Singapur v neodvisnost

    Ø 5,3 točke · omenilo 10/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Mihail Gorbačov 1931–2022

    Pomagal je končati hladno vojno z reformami in razoroževanjem; oblast je uporabljala tudi silo.

    Ključno delo Pogodba INF, 1987

  2. Deng Xiaoping 1904–1997

    Usmeril je reforme, ki so zmanjšale revščino; podprl je krvavo zatrtje protestov leta 1989.

    Ključno delo Reforme in odpiranje, od 1978

  3. Vallabhbhai Patel 1875–1950

    Z Menonom je povezal kneževine v Indijo; vključitev Hajdarabada je spremljalo množično nasilje.

    Ključno delo Vključitev kneževin, 1947–1949

  4. Aleksander II. 1818–1881

    Odpravil je zasebno tlačanstvo; odkupnine in nasilje nad Poljaki ter Čerkezi omejujejo pozitivno presojo.

    Ključno delo Emancipacija podložnikov, 1861

  5. Clement Attlee 1883–1967

    Njegova vlada je uvedla NHS in širila socialno državo; umik iz Indije je spremljala krvava delitev.

    Ključno delo NHS, 1948

  6. George C. Marshall 1880–1959

    Zavzemal se je za pomoč pri obnovi Evrope, ki je krepila povojno stabilnost.

    Ključno delo Marshallov načrt, 1947–1948

  7. Toussaint Louverture ok. 1743–1803 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Kot vodja upora zasužnjenih v Saint-Domingueju je ubranil odpravo suženjstva in odprl pot neodvisnosti Haitija; uveljavljal je prisilno plantažno delo.

    Ključno delo Ustava Saint-Dominguea, 1801

  8. Benito Juárez 1806–1872

    Z laičnimi reformami in obrambo republike pred francosko intervencijo je utrdil mehiško ustavno državo; reforme so prizadele tudi skupnostno zemljo.

    Ključno delo Reformni zakoni, 1855–1860; obnova republike, 1867

  9. José de San Martín 1778–1850

    Pomagal je osvoboditi Čile in Peru ter končati špansko kolonialno oblast.

    Ključno delo Razglasitev neodvisnosti Peruja, 1821

  10. Jean Monnet 1888–1979

    Pomagal je zasnovati skupne evropske ustanove za trajno sodelovanje.

    Ključno delo Evropska skupnost za premog in jeklo, 1951

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Abraham Lincoln 1809–1865 s seznama popularnosti

    Kot predsednik ZDA je ohranil Unijo v državljanski vojni in odločilno prispeval k odpravi suženjstva.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  2. Franklin D. Roosevelt 1882–1945 s seznama popularnosti

    S programom New Deal se je spoprijel z veliko gospodarsko krizo in vodil ZDA v drugi svetovni vojni.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  3. Deng Xiaoping 1904–1997 iz doprinosa

    Usmeril je reforme, ki so zmanjšale revščino; podprl je krvavo zatrtje protestov leta 1989.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  4. George Washington 1732–1799 s seznama popularnosti

    Vodil je ameriško vojsko do neodvisnosti in kot prvi predsednik ZDA postavil zgled mirne predaje oblasti.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  5. Mihail Gorbačov 1931–2022 iz doprinosa

    Pomagal je končati hladno vojno z reformami in razoroževanjem; oblast je uporabljala tudi silo.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 4,0

  6. Džavaharlal Nehru 1889–1964 s seznama popularnosti

    Eden od voditeljev indijskega osamosvojitvenega gibanja, prvi predsednik vlade neodvisne Indije in soustanovitelj gibanja neuvrščenih.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  7. Jean Monnet 1888–1979 iz doprinosa

    Pomagal je zasnovati skupne evropske ustanove za trajno sodelovanje.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Clement Attlee 1883–1967 iz doprinosa

    Njegova vlada je uvedla NHS in širila socialno državo; umik iz Indije je spremljala krvava delitev.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  9. George C. Marshall 1880–1959 iz doprinosa

    Zavzemal se je za pomoč pri obnovi Evrope, ki je krepila povojno stabilnost.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  10. Mustafa Kemal Atatürk 1881–1938 s seznama popularnosti

    Vodil je turško osamosvojitveno vojno, ustanovil Turško republiko in kot prvi predsednik uvedel laično državo, latinico in volilno pravico žensk.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  11. Avgust 63 pr. n. št.–14 n. št. s seznama popularnosti

    Prvi rimski cesar; po državljanskih vojnah je utemeljil principat in začel dolgo obdobje miru (Pax Romana).

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  12. Ašoka ok. 304–232 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Mavrijski cesar, ki se je po krvavi vojni odrekel osvajanju, širil budizem in v ediktih oznanjal strpnost.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  13. Otto von Bismarck 1815–1898 s seznama popularnosti

    Kot pruski ministrski predsednik je z vojnami in diplomacijo izpeljal združitev Nemčije, kot prvi kancler pa uvedel zgodnji sistem socialnega zavarovanja.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  14. Winston Churchill 1874–1965 s seznama popularnosti

    Kot predsednik britanske vlade je vodil Združeno kraljestvo v drugi svetovni vojni; prejel je tudi Nobelovo nagrado za književnost.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  15. Toussaint Louverture ok. 1743–1803 iz doprinosa

    Kot vodja upora zasužnjenih v Saint-Domingueju je ubranil odpravo suženjstva in odprl pot neodvisnosti Haitija; uveljavljal je prisilno plantažno delo.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  16. Vallabhbhai Patel 1875–1950 iz doprinosa

    Z Menonom je povezal kneževine v Indijo; vključitev Hajdarabada je spremljalo množično nasilje.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  17. Lee Kuan Yew 1923–2015 s seznama popularnosti

    Kot prvi predsednik vlade Singapurja je vodil hiter gospodarski razvoj države v strogo nadzorovanem političnem sistemu.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 3,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  18. Simón Bolívar 1783–1830 s seznama popularnosti

    Vodil je osamosvojitvene vojne proti Španiji, v katerih so se osvobodile Venezuela, Kolumbija, Ekvador, Peru in Bolivija.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  19. Charles de Gaulle 1890–1970 s seznama popularnosti

    Vodja Svobodne Francije med drugo svetovno vojno in ustanovitelj pete francoske republike, ki ji je predsedoval v letih 1959–1969.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  20. José de San Martín 1778–1850 iz doprinosa

    Pomagal je osvoboditi Čile in Peru ter končati špansko kolonialno oblast.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  21. Aleksander II. 1818–1881 iz doprinosa

    Odpravil je zasebno tlačanstvo; odkupnine in nasilje nad Poljaki ter Čerkezi omejujejo pozitivno presojo.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  22. Thomas Jefferson 1743–1826 s seznama popularnosti

    Bil je glavni avtor deklaracije neodvisnosti ZDA in virginijskega zakona o verski svobodi ter tretji predsednik ZDA.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  23. Benito Juárez 1806–1872 iz doprinosa

    Z laičnimi reformami in obrambo republike pred francosko intervencijo je utrdil mehiško ustavno državo; reforme so prizadele tudi skupnostno zemljo.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  24. Qin Shi Huang 259–210 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Prvi cesar Kitajske; leta 221 pr. n. št. je združil države ter poenotil pisavo, mere, denar in upravo.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  25. Kwame Nkrumah 1909–1972 s seznama popularnosti

    Popeljal je Gano do neodvisnosti od Britanije, bil njen prvi premier in predsednik ter zagovornik panafrikanizma; leta 1966 je bil strmoglavljen.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  26. Kir Veliki ok. 600–530 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Ustanovitelj perzijskega Ahemenidskega cesarstva, znan po strpni vladavini nad osvojenimi ljudstvi.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  27. Periklej ok. 495–429 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Atenski državnik, ki je vodil Atene v času razcveta demokracije in dal zgraditi Partenon na Akropoli.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  28. Napoleon Bonaparte 1769–1821 s seznama popularnosti

    Francoski general in cesar, ki je z gibljivimi armadnimi korpusi preoblikoval vojskovanje in uvedel civilni zakonik.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  29. Karel Veliki ok. 747–814 s seznama popularnosti

    Frankovski kralj, ki je združil velik del zahodne Evrope, postal cesar in spodbujal karolinško renesanso.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  30. Peter Veliki 1672–1725 s seznama popularnosti

    Ruski car, ki je po zahodnem vzoru preoblikoval upravo, vojsko in gospodarstvo države ter ustanovil Sankt Peterburg.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  31. Elizabeta I. Angleška 1533–1603 s seznama popularnosti

    Kot angleška kraljica (1558–1603) je utrdila anglikansko cerkev in vladala v času, ko je Anglija odbila špansko armado.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  32. Katarina Velika 1729–1796 s seznama popularnosti

    Ruska carica (1762–1796), ki je razširila cesarstvo na Krim in del Poljske ter kot razsvetljena vladarka podpirala umetnost in izobraževanje.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  33. Julij Cezar 100–44 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Rimski vojskovodja in državnik, ki je osvojil Galijo, prevzel oblast v Rimu in uvedel julijanski koledar.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 5,0 · življenja 1,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  34. Aleksander Veliki 356–323 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Makedonski kralj, ki je osvojil Perzijsko cesarstvo in razširil grško kulturo od Egipta do Indije.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 4,0 · življenja 1,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  35. Vladimir Iljič Lenin 1870–1924 s seznama popularnosti

    Vodja boljševikov, ki je po oktobrski revoluciji 1917 ustanovil sovjetsko državo in vzpostavil enopartijsko diktaturo z rdečim terorjem.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 5,0 · življenja 1,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

12 · Področje

Podjetniki in industrialci

Ustanovitelji in graditelji podjetij, industrij in finančnih sistemov.

Modeli so predlagali 107 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. John D. Rockefeller 1839–1937

    Z družbo Standard Oil je obvladoval ameriško naftno industrijo, nato pa velik del premoženja namenil dobrodelnosti, zlasti medicini in izobraževanju.

    Ključni trenutek Rockefeller, Cleveland 1870: ustanovi družbo Standard Oil

    Ø 22,9 točke · omenilo 15/15

  2. Andrew Carnegie 1835–1919

    Zgradil je eno največjih jeklarskih podjetij v ZDA, nato pa večino premoženja namenil dobrodelnosti, med drugim več kot 2500 javnim knjižnicam.

    Ključni trenutek Carnegie, 1901: proda družbo Carnegie Steel J. P. Morganu za okoli 480 milijonov dolarjev

    Ø 21,8 točke · omenilo 15/15

  3. J. P. Morgan 1837–1913

    Bančnik, ki je z združevanjem podjetij preoblikoval ameriške železnice in jeklarstvo ter leta 1907 vodil reševanje finančne panike.

    Ključni trenutek Morgan, New York 1901: ustanovi U.S. Steel, prvo korporacijo, vredno več kot milijardo dolarjev

    Ø 19,2 točke · omenilo 14/15

  4. Henry Ford 1863–1947

    Z modelom T in tekočim trakom je uvedel množično proizvodnjo avtomobilov, ki so postali dostopni širokemu krogu kupcev.

    Ključni trenutek Ford, Highland Park 1913: uvede premični tekoči trak za sestavljanje avtomobilov

    Ø 18,5 točke · omenilo 14/15

  5. Cornelius Vanderbilt 1794–1877

    Podjetnik, ki je bogastvo ustvaril s parobrodnim prometom in nato z železnicami, med njimi New York Central.

    Ključni trenutek Vanderbilt, New York 1867: prevzame nadzor nad železnico New York Central

    Ø 18,1 točke · omenilo 14/15

  6. Steve Jobs 1955–2011

    Soustanovil je Apple in vodil razvoj računalnika Macintosh, predvajalnika iPod in pametnega telefona iPhone; vodil je tudi studio Pixar.

    Ključni trenutek Jobs, San Francisco 2007: predstavi prvi iPhone

    Ø 13,9 točke · omenilo 15/15

  7. Bill Gates r. 1955

    S Paulom Allenom je soustanovil Microsoft, ki je s sistemoma MS-DOS in Windows razširil osebne računalnike; pozneje se je posvetil dobrodelnosti.

    Ključni trenutek Gates, Albuquerque 1975: s Paulom Allenom ustanovi Microsoft

    Ø 13,8 točke · omenilo 15/15

  8. Walt Disney 1901–1966

    Soustvaril je Mikija Miško, produciral celovečerne risane filme, kot je Sneguljčica in sedem palčkov, ter odprl zabaviščni park Disneyland.

    Ključni trenutek Disney, New York 1928: premiera risanke Parnik Willie z Mikijem Miško

    Ø 13,5 točke · omenilo 14/15

  9. Sam Walton 1918–1992

    Ustanovil je trgovsko verigo Walmart, ki je z nizkimi cenami in učinkovito logistiko postala največji trgovec na drobno na svetu.

    Ključni trenutek Walton, Rogers 1962: odpre prvo trgovino Walmart

    Ø 11,7 točke · omenilo 11/15

  10. Akio Morita 1921–1999

    Z Masarujem Ibuko je soustanovil Sony in ga razvil v svetovno podjetje za potrošniško elektroniko.

    Ključni trenutek Morita, Tokio 1979: Sony predstavi prenosni kasetni predvajalnik Walkman

    Ø 10,1 točke · omenilo 12/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Jeff Bezos r. 1964

    Ustanovitelj Amazona, ki je iz spletne knjigarne zrasel v svetovno podjetje za e-trgovino in računalništvo v oblaku, ter vesoljskega podjetja Blue Origin.

    Ključni trenutek Bezos, 1994: ustanovi podjetje, ki leta 1995 kot Amazon odpre spletno knjigarno

    Ø 10,0 točke · omenilo 13/15

  2. Soichiro Honda 1906–1991

    Ustanovil je podjetje Honda, ki je iz izdelovalca motornih koles zraslo v enega največjih proizvajalcev vozil in motorjev na svetu.

    Ključni trenutek Honda, Hamamatsu 1948: ustanovi podjetje Honda Motor

    Ø 8,8 točke · omenilo 11/15

  3. Warren Buffett r. 1930

    Vlagatelj po načelih vrednostnega naložbenja, ki je družbo Berkshire Hathaway razvil v velik konglomerat in večino premoženja obljubil dobrodelnosti.

    Ključni trenutek Buffett, 1965: prevzame nadzor nad tekstilno družbo Berkshire Hathaway

    Ø 8,7 točke · omenilo 9/15

  4. Elon Musk r. 1971

    Kot ustanovitelj podjetja SpaceX in vodja Tesle je spodbudil razvoj ponovno uporabnih raket in razširitev električnih avtomobilov.

    Ključni trenutek Musk, 2008: raketa Falcon 1 podjetja SpaceX kot prva zasebno razvita raketa na tekoče gorivo doseže orbito

    Ø 7,5 točke · omenilo 12/15

  5. Ingvar Kamprad 1926–2018

    Ustanovil je podjetje IKEA, ki je s pohištvom v ploščati embalaži za samostojno sestavljanje postalo največji trgovec s pohištvom na svetu.

    Ključni trenutek Kamprad, Agunnaryd 1943: pri 17 letih ustanovi podjetje IKEA

    Ø 6,9 točke · omenilo 8/15

  6. Alfred Nobel 1833–1896

    Kemik in industrialec, ki je izumil dinamit in z oporoko ustanovil Nobelove nagrade.

    Ključni trenutek Nobel, Pariz 1895: v oporoki svoje premoženje nameni Nobelovim nagradam

    Ø 6,5 točke · omenilo 7/15

  7. Larry Page r. 1973

    S Sergejem Brinom je razvil algoritem za razvrščanje spletnih strani PageRank in soustanovil podjetje Google.

    Ključni trenutek Page, Menlo Park 1998: z Brinom ustanovi podjetje Google

    Ø 5,6 točke · omenilo 10/15

  8. Ray Kroc 1902–1984

    Podjetnik, ki je restavracije McDonald's razvil v svetovno franšizno verigo hitre prehrane.

    Ključni trenutek Kroc, Des Plaines 1955: odpre svojo prvo franšizno restavracijo McDonald's

    Ø 5,5 točke · omenilo 5/15

  9. Kōnosuke Matsushita 1894–1989

    Ustanovil je podjetje Matsushita Electric (danes Panasonic) in ga razvil v velikega proizvajalca elektronike za gospodinjstva.

    Ključni trenutek Matsushita, Osaka 1918: ustanovi podjetje, iz katerega nastane Panasonic

    Ø 5,2 točke · omenilo 6/15

  10. Werner von Siemens 1816–1892

    Soustanovil je podjetje Siemens & Halske, razvil kazalni telegraf in neodvisno od drugih odkril dinamoelektrično načelo za zmogljive generatorje.

    Ključni trenutek Siemens, Berlin 1847: z Johannom Georgom Halskejem ustanovi podjetje Siemens & Halske

    Ø 5,1 točke · omenilo 6/15

  11. Mark Zuckerberg r. 1984

    Soustanovil je spletno omrežje Facebook in vodi podjetje Meta, ki upravlja tudi Instagram in WhatsApp.

    Ključni trenutek Zuckerberg, Harvard 2004: s sošolci zažene spletno omrežje Facebook

    Ø 4,7 točke · omenilo 10/15

  12. Thomas J. Watson 1874–1956

    Kot vodja je podjetje Computing-Tabulating-Recording preoblikoval v IBM in ga razvil v vodilnega proizvajalca poslovnih strojev.

    Ključni trenutek Watson, 1924: podjetje preimenuje v International Business Machines (IBM)

    Ø 4,7 točke · omenilo 5/15

  13. Sergey Brin r. 1973

    Je soustanovitelj Googla in soavtor algoritma PageRank, ki spletne strani razvršča glede na povezave nanje.

    Ključni trenutek Brin, Menlo Park 1998: z Larryjem Pageom ustanovi podjetje Google

    Ø 4,5 točke · omenilo 8/15

  14. George Westinghouse 1846–1914

    Izumil je železniško zračno zavoro in uveljavil izmenični tok za prenos električne energije.

    Ključni trenutek Westinghouse, Chicago 1893: njegovo podjetje z izmeničnim tokom razsvetli svetovno razstavo

    Ø 4,3 točke · omenilo 5/15

  15. Andrew Mellon 1855–1937

    Bančnik in industrialec, ki je financiral podjetja, kot sta Alcoa in Gulf Oil, ter bil ameriški finančni minister (1921–1932).

    Ključni trenutek Mellon, Washington 1937: podari zbirko umetnin in sredstva za Narodno galerijo umetnosti

    Ø 4,3 točke · omenilo 3/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Malcom McLean 1913–2001

    Poslovno je uveljavil prevoz tovora v zamenljivih kontejnerjih in zmanjšal stroške pretovarjanja. Svetovna razširitev je zahtevala tudi delo inženirjev in dogovor o standardih.

    Ključno delo kontejnerski prevoz z ladjo Ideal X, 1956

  2. Friedrich Wilhelm Raiffeisen 1818–1888

    Razvil je trajen model podeželskih kreditnih zadrug, ki je malim gospodarstvom omogočal skupno financiranje in manjšo odvisnost od oderuških posojil.

    Ključno delo kreditna zadruga v Heddesdorfu, 1864

  3. Richard Arkwright 1732–1792

    Razširil je organizacijo mehaniziranega tovarniškega predenja, ki je pocenila tekstil in postala vzor industriji. Rast je spremljalo tudi izkoriščanje otroškega dela.

    Ključno delo predilnica Cromford, 1771

  4. Taiichi Ohno 1912–1990

    Sooblikoval je Toyotin proizvodni sistem s sprotnim pretokom in zmanjševanjem izgub. Njegove metode so vplivale na organizacijo proizvodnje po svetu.

    Ključno delo Toyota seisan hōshiki, 1978

  5. Morris Chang r. 1931

    Uveljavil je model namenske polprevodniške livarne, ki izdeluje čipe za zunanje naročnike. Podjetja so tako lahko načrtovala čipe brez lastnih dragih tovarn.

    Ključno delo ustanovitev TSMC, 1987

  6. Matthew Boulton 1728–1809

    S proizvodnjo, financiranjem in prodajno organizacijo je pomagal razširiti Wattove parne stroje. Njegov doprinos je bila industrijska izvedba in širitev uporabe.

    Ključno delo partnerstvo Boulton & Watt, 1775

  7. Shibusawa Eiichi 1840–1931

    Pomagal je graditi bančne in delniške ustanove ter številna podjetja sodobnega japonskega gospodarstva. Povezoval je kapital, podjetnike in trajne organizacije.

    Ključno delo soustanovitev Prve nacionalne banke, 1873

  8. Jamsetji Tata 1839–1904

    Zgradil je izhodiščno podjetniško skupino in začrtal velike projekte indijske industrije. Jeklarstvo in druge njegove zamisli so v pomembnem delu uresničili nasledniki.

    Ključno delo ustanovitev trgovskega podjetja Tata, 1868

  9. Robert Bosch 1861–1942

    Zgradil je industrijsko podjetje, ki je razširilo zanesljivo avtomobilsko elektrotehniko in množično proizvodnjo sestavnih delov. Tehnični dosežki so bili delo širše ekipe.

    Ključno delo delavnica za precizno mehaniko in elektrotehniko, 1886

  10. Ernest Solvay 1838–1922

    Z bratom Alfredom je razvil industrijsko proizvodnjo sode po učinkovitejšem postopku. Cenejša soda je podprla proizvodnjo stekla, čistil in drugih kemijskih izdelkov.

    Ključno delo soustanovitev Solvay & Cie, 1863

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Werner von Siemens 1816–1892 s seznama popularnosti

    Soustanovil je podjetje Siemens & Halske, razvil kazalni telegraf in neodvisno od drugih odkril dinamoelektrično načelo za zmogljive generatorje.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  2. George Westinghouse 1846–1914 s seznama popularnosti

    Izumil je železniško zračno zavoro in uveljavil izmenični tok za prenos električne energije.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  3. Morris Chang r. 1931 iz doprinosa

    Uveljavil je model namenske polprevodniške livarne, ki izdeluje čipe za zunanje naročnike. Podjetja so tako lahko načrtovala čipe brez lastnih dragih tovarn.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 4,0

  4. Bill Gates r. 1955 s seznama popularnosti

    S Paulom Allenom je soustanovil Microsoft, ki je s sistemoma MS-DOS in Windows razširil osebne računalnike; pozneje se je posvetil dobrodelnosti.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  5. Malcom McLean 1913–2001 iz doprinosa

    Poslovno je uveljavil prevoz tovora v zamenljivih kontejnerjih in zmanjšal stroške pretovarjanja. Svetovna razširitev je zahtevala tudi delo inženirjev in dogovor o standardih.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. Matthew Boulton 1728–1809 iz doprinosa

    S proizvodnjo, financiranjem in prodajno organizacijo je pomagal razširiti Wattove parne stroje. Njegov doprinos je bila industrijska izvedba in širitev uporabe.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  7. Taiichi Ohno 1912–1990 iz doprinosa

    Sooblikoval je Toyotin proizvodni sistem s sprotnim pretokom in zmanjševanjem izgub. Njegove metode so vplivale na organizacijo proizvodnje po svetu.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Henry Ford 1863–1947 s seznama popularnosti

    Z modelom T in tekočim trakom je uvedel množično proizvodnjo avtomobilov, ki so postali dostopni širokemu krogu kupcev.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  9. Friedrich Wilhelm Raiffeisen 1818–1888 iz doprinosa

    Razvil je trajen model podeželskih kreditnih zadrug, ki je malim gospodarstvom omogočal skupno financiranje in manjšo odvisnost od oderuških posojil.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  10. Shibusawa Eiichi 1840–1931 iz doprinosa

    Pomagal je graditi bančne in delniške ustanove ter številna podjetja sodobnega japonskega gospodarstva. Povezoval je kapital, podjetnike in trajne organizacije.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  11. Richard Arkwright 1732–1792 iz doprinosa

    Razširil je organizacijo mehaniziranega tovarniškega predenja, ki je pocenila tekstil in postala vzor industriji. Rast je spremljalo tudi izkoriščanje otroškega dela.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  12. John D. Rockefeller 1839–1937 s seznama popularnosti

    Z družbo Standard Oil je obvladoval ameriško naftno industrijo, nato pa velik del premoženja namenil dobrodelnosti, zlasti medicini in izobraževanju.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  13. Larry Page r. 1973 s seznama popularnosti

    S Sergejem Brinom je razvil algoritem za razvrščanje spletnih strani PageRank in soustanovil podjetje Google.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  14. Sergey Brin r. 1973 s seznama popularnosti

    Je soustanovitelj Googla in soavtor algoritma PageRank, ki spletne strani razvršča glede na povezave nanje.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  15. Steve Jobs 1955–2011 s seznama popularnosti

    Soustanovil je Apple in vodil razvoj računalnika Macintosh, predvajalnika iPod in pametnega telefona iPhone; vodil je tudi studio Pixar.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  16. Jeff Bezos r. 1964 s seznama popularnosti

    Ustanovitelj Amazona, ki je iz spletne knjigarne zrasel v svetovno podjetje za e-trgovino in računalništvo v oblaku, ter vesoljskega podjetja Blue Origin.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  17. Ernest Solvay 1838–1922 iz doprinosa

    Z bratom Alfredom je razvil industrijsko proizvodnjo sode po učinkovitejšem postopku. Cenejša soda je podprla proizvodnjo stekla, čistil in drugih kemijskih izdelkov.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  18. Jamsetji Tata 1839–1904 iz doprinosa

    Zgradil je izhodiščno podjetniško skupino in začrtal velike projekte indijske industrije. Jeklarstvo in druge njegove zamisli so v pomembnem delu uresničili nasledniki.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  19. Andrew Carnegie 1835–1919 s seznama popularnosti

    Zgradil je eno največjih jeklarskih podjetij v ZDA, nato pa večino premoženja namenil dobrodelnosti, med drugim več kot 2500 javnim knjižnicam.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  20. Thomas J. Watson 1874–1956 s seznama popularnosti

    Kot vodja je podjetje Computing-Tabulating-Recording preoblikoval v IBM in ga razvil v vodilnega proizvajalca poslovnih strojev.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  21. Elon Musk r. 1971 s seznama popularnosti

    Kot ustanovitelj podjetja SpaceX in vodja Tesle je spodbudil razvoj ponovno uporabnih raket in razširitev električnih avtomobilov.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  22. Alfred Nobel 1833–1896 s seznama popularnosti

    Kemik in industrialec, ki je izumil dinamit in z oporoko ustanovil Nobelove nagrade.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  23. Soichiro Honda 1906–1991 s seznama popularnosti

    Ustanovil je podjetje Honda, ki je iz izdelovalca motornih koles zraslo v enega največjih proizvajalcev vozil in motorjev na svetu.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  24. J. P. Morgan 1837–1913 s seznama popularnosti

    Bančnik, ki je z združevanjem podjetij preoblikoval ameriške železnice in jeklarstvo ter leta 1907 vodil reševanje finančne panike.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  25. Robert Bosch 1861–1942 iz doprinosa

    Zgradil je industrijsko podjetje, ki je razširilo zanesljivo avtomobilsko elektrotehniko in množično proizvodnjo sestavnih delov. Tehnični dosežki so bili delo širše ekipe.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  26. Sam Walton 1918–1992 s seznama popularnosti

    Ustanovil je trgovsko verigo Walmart, ki je z nizkimi cenami in učinkovito logistiko postala največji trgovec na drobno na svetu.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  27. Cornelius Vanderbilt 1794–1877 s seznama popularnosti

    Podjetnik, ki je bogastvo ustvaril s parobrodnim prometom in nato z železnicami, med njimi New York Central.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  28. Kōnosuke Matsushita 1894–1989 s seznama popularnosti

    Ustanovil je podjetje Matsushita Electric (danes Panasonic) in ga razvil v velikega proizvajalca elektronike za gospodinjstva.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  29. Akio Morita 1921–1999 s seznama popularnosti

    Z Masarujem Ibuko je soustanovil Sony in ga razvil v svetovno podjetje za potrošniško elektroniko.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  30. Warren Buffett r. 1930 s seznama popularnosti

    Vlagatelj po načelih vrednostnega naložbenja, ki je družbo Berkshire Hathaway razvil v velik konglomerat in večino premoženja obljubil dobrodelnosti.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  31. Ingvar Kamprad 1926–2018 s seznama popularnosti

    Ustanovil je podjetje IKEA, ki je s pohištvom v ploščati embalaži za samostojno sestavljanje postalo največji trgovec s pohištvom na svetu.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  32. Walt Disney 1901–1966 s seznama popularnosti

    Soustvaril je Mikija Miško, produciral celovečerne risane filme, kot je Sneguljčica in sedem palčkov, ter odprl zabaviščni park Disneyland.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  33. Mark Zuckerberg r. 1984 s seznama popularnosti

    Soustanovil je spletno omrežje Facebook in vodi podjetje Meta, ki upravlja tudi Instagram in WhatsApp.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  34. Andrew Mellon 1855–1937 s seznama popularnosti

    Bančnik in industrialec, ki je financiral podjetja, kot sta Alcoa in Gulf Oil, ter bil ameriški finančni minister (1921–1932).

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  35. Ray Kroc 1902–1984 s seznama popularnosti

    Podjetnik, ki je restavracije McDonald's razvil v svetovno franšizno verigo hitre prehrane.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

13 · Področje

Arhitekti in graditelji

Arhitekti, gradbeni inženirji, urbanisti, gradnja infrastrukture (mostovi, vodovodi, kanalizacija).

Modeli so predlagali 83 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Filippo Brunelleschi 1377–1446

    Firenški arhitekt, ki je kupolo stolnice zgradil brez lesenega opaža in s poskusom pokazal linearno perspektivo.

    Ključni trenutek Brunelleschi, Firence 1420: začetek gradnje kupole stolnice

    Ø 19,7 točke · omenilo 14/15

  2. Frank Lloyd Wright 1867–1959

    Ameriški arhitekt organske gradnje, ki je zasnoval prerijske hiše, Fallingwater in Guggenheimov muzej v New Yorku.

    Ključni trenutek Wright, Bear Run 1935: načrt hiše Fallingwater nad slapom

    Ø 18,6 točke · omenilo 15/15

  3. Le Corbusier 1887–1965

    Švicarsko-francoski arhitekt, ki je s petimi točkami nove arhitekture in vilo Savoye opredelil modernistično gradnjo.

    Ključni trenutek Le Corbusier, Poissy 1931: dokončana vila Savoye

    Ø 17,7 točke · omenilo 15/15

  4. Andrea Palladio 1508–1580

    Renesančni arhitekt, ki je z vilami in Štirimi knjigami o arhitekturi oživil antična načela gradnje.

    Ključni trenutek Palladio, Benetke 1570: izidejo Štiri knjige o arhitekturi

    Ø 17,7 točke · omenilo 13/15

  5. Antoni Gaudí 1852–1926

    Katalonski arhitekt, ki je z ukrivljenimi oblikami po vzoru narave zasnoval baziliko Sagrada Família in Park Güell.

    Ključni trenutek Gaudí, Barcelona 1883: prevzame gradnjo bazilike Sagrada Família

    Ø 17,4 točke · omenilo 15/15

  6. Vitruvij ok. 80–po 15 pr. n. št.

    Rimski arhitekt in inženir, avtor razprave De architectura, edinega v celoti ohranjenega antičnega dela o arhitekturi.

    Ključni trenutek Vitruvij, Rim ok. 25 pr. n. št.: delo De architectura, posvečeno Avgustu

    Ø 17,1 točke · omenilo 12/15

  7. Christopher Wren 1632–1723

    Arhitekt, ki je po velikem požaru Londona zasnoval katedralo sv. Pavla in več kot 50 mestnih cerkva.

    Ključni trenutek Wren, London 1675: položijo temeljni kamen nove katedrale sv. Pavla

    Ø 16,3 točke · omenilo 14/15

  8. Ludwig Mies van der Rohe 1886–1969

    Nemško-ameriški arhitekt in zadnji direktor Bauhausa, čigar stavbe iz jekla in stekla uresničujejo načelo »manj je več«.

    Ključni trenutek Mies van der Rohe, Barcelona 1929: nemški paviljon na svetovni razstavi

    Ø 16,0 točke · omenilo 15/15

  9. Gustave Eiffel 1832–1923

    Njegovo gradbeno podjetje je gradilo železne mostove in viadukte, Eifflov stolp in notranjo nosilno konstrukcijo Kipa svobode.

    Ključni trenutek Eiffel, Pariz 1889: za svetovno razstavo dokončajo Eifflov stolp

    Ø 13,5 točke · omenilo 14/15

  10. Imhotep 27. st. pr. n. št.

    Egipčanski arhitekt faraona Džoserja, ki mu pripisujejo stopničasto piramido v Sakari, prvo veliko kamnito zgradbo.

    Ključni trenutek Imhotep, Sakara ok. 2650 pr. n. št.: stopničasta piramida za Džoserja

    Ø 12,1 točke · omenilo 9/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. I. M. Pei 1917–2019

    Kitajsko-ameriški arhitekt modernizma, avtor steklene piramide pred Louvrom, vzhodne stavbe Narodne galerije v Washingtonu in stolpa Bank of China v Hongkongu.

    Ključni trenutek Pei, Pariz 1989: odprejo stekleno piramido pred Louvrom

    Ø 11,1 točke · omenilo 15/15

  2. Zaha Hadid 1950–2016

    Britansko-iraška arhitektka, znana po dinamičnih, ukrivljenih oblikah stavb, in prva ženska, ki je prejela Pritzkerjevo nagrado.

    Ključni trenutek Hadid, 2004: kot prva ženska prejme Pritzkerjevo nagrado za arhitekturo

    Ø 10,6 točke · omenilo 15/15

  3. Walter Gropius 1883–1969

    Ustanovil je šolo Bauhaus, ki je povezala umetnost, obrt in industrijo, in bil eden od utemeljiteljev modernistične arhitekture.

    Ključni trenutek Gropius, Weimar 1919: ustanovi šolo Bauhaus

    Ø 9,7 točke · omenilo 11/15

  4. Louis Sullivan 1856–1924

    Oblikoval je zgodnje nebotičnike z jeklenim ogrodjem in skoval načelo »oblika sledi funkciji«.

    Ključni trenutek Sullivan, St. Louis 1891: dokonča stavbo Wainwright, zgodnji nebotičnik

    Ø 8,5 točke · omenilo 9/15

  5. Mimar Sinan ok. 1490–1588

    Glavni osmanski arhitekt pod tremi sultani, ki mu pripisujejo več kot 300 zgradb, med njimi Sulejmanovo mošejo.

    Ključni trenutek Sinan, Istanbul 1557: dokonča Sulejmanovo mošejo

    Ø 7,7 točke · omenilo 8/15

  6. John A. Roebling 1806–1869

    Inženir, ki je razvil izdelavo žičnih vrvi in viseče mostove z žičnimi kabli ter zasnoval Brooklynski most.

    Ključni trenutek Roebling, Niagara 1855: odprt je njegov železniški viseči most čez sotesko Niagare

    Ø 7,2 točke · omenilo 10/15

  7. Gian Lorenzo Bernini 1598–1680

    Baročni kipar in arhitekt, ki je oblikoval Trg sv. Petra s kolonado in kipe, kot je Zamaknjenje sv. Terezije.

    Ključni trenutek Bernini, Rim 1652: dokonča Zamaknjenje sv. Terezije

    Ø 5,5 točke · omenilo 6/15

  8. Leon Battista Alberti 1404–1472

    Renesančni humanist in arhitekt, ki je v traktatu De re aedificatoria postavil teoretične temelje renesančne arhitekture.

    Ključni trenutek Alberti, 1435: v traktatu De pictura sistematično opiše linearno perspektivo

    Ø 5,5 točke · omenilo 5/15

  9. Oscar Niemeyer 1907–2012

    Brazilski arhitekt, ki je z zaobljenimi oblikami iz armiranega betona zasnoval osrednje javne stavbe nove prestolnice Brasilia.

    Ključni trenutek Niemeyer, Brasilia 1960: odprejo novo prestolnico z njegovimi osrednjimi stavbami

    Ø 5,3 točke · omenilo 12/15

  10. Norman Foster r. 1935

    Predstavnik visokotehnološke arhitekture, avtor stavbe HSBC v Hongkongu, steklene kupole Reichstaga in stolpnice 30 St Mary Axe; leta 1999 je prejel Pritzkerjevo nagrado.

    Ključni trenutek Foster, Berlin 1999: dokončana je prenova Reichstaga s stekleno kupolo

    Ø 4,4 točke · omenilo 9/15

  11. Frederick Law Olmsted 1822–1903

    Krajinski arhitekt, ki je s Calvertom Vauxom zasnoval newyorški Central Park ter številne druge parke in parkovne sisteme v ZDA.

    Ključni trenutek Olmsted, New York 1858: s Calvertom Vauxom zmaga na natečaju za Central Park

    Ø 4,1 točke · omenilo 6/15

  12. Alvar Aalto 1898–1976

    Finski arhitekt in oblikovalec, ki je modernizem povezal z naravnimi materiali in organskimi oblikami; oblikoval je tudi pohištvo iz upognjenega lesa.

    Ključni trenutek Aalto, Paimio 1933: dokonča sanatorij za bolnike s tuberkulozo

    Ø 4,1 točke · omenilo 7/15

  13. Louis Kahn 1901–1974

    Ustvarjal je monumentalno arhitekturo iz betona in opeke, oblikovano s svetlobo, npr. Salkov inštitut in parlament v Daki.

    Ključni trenutek Kahn, Daka 1962: dobi naročilo za kompleks narodne skupščine

    Ø 3,9 točke · omenilo 7/15

  14. Renzo Piano r. 1937

    Italijanski arhitekt tehnološko izrazitih stavb, kot so Center Pompidou v Parizu, The Shard v Londonu in letališče Kansai; leta 1998 je prejel Pritzkerjevo nagrado.

    Ključni trenutek Piano, Pariz 1977: odprejo Center Pompidou, ki ga je zasnoval z Richardom Rogersom

    Ø 3,7 točke · omenilo 6/15

  15. Georges-Eugène Haussmann 1809–1891

    Kot prefekt departmaja Seine pod Napoleonom III. je vodil obsežno prenovo Pariza s širokimi bulvarji, parki in kanalizacijo.

    Ključni trenutek Haussmann, Pariz 1853: imenovan je za prefekta departmaja Seine in začne prenovo mesta

    Ø 3,6 točke · omenilo 5/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Joseph Bazalgette 1819–1891

    Zasnoval je londonsko prestrezno kanalizacijo, katere odobritev je pospešil »veliki smrad« 1858; omrežje je pomagalo končati epidemije kolere in postalo vzor mestni sanitarni infrastrukturi.

    Ključno delo londonsko prestrezno kanalizacijsko omrežje, 1859–1875

  2. François Hennebique 1842–1921

    Celovit sistem armiranobetonskih stebrov, nosilcev in plošč je z licenčno mrežo razširil armirani beton po svetu.

    Ključno delo patent armiranobetonskega sistema, 1892

  3. Li Bing ok. 3. st. pr. n. št. ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Tradicija mu pripisuje zasnovo Dujiangyana, ki z delitvijo in preusmeritvijo reke Min že več kot dve tisočletji namaka Čengdujsko ravnino in brani pred poplavami; sistem so mnogi dograjevali.

    Ključno delo namakalni sistem Dujiangyan, ok. 256 pr. n. št.

  4. John Loudon McAdam 1756–1836

    Uvedel je poceni, dobro odvodnjene ceste iz zbitega drobljenca; makadam in poznejši tarmac sta omogočila sodoben cestni promet.

    Ključno delo spis Remarks on the Present System of Road Making, 1816

  5. Karl Terzaghi 1883–1963

    Utemeljil je mehaniko tal, ki omogoča varno temeljenje stavb, jezov in nasipov.

    Ključno delo knjiga Erdbaumechanik, 1925

  6. Eugène Belgrand 1810–1878

    Za Pariz je zgradil dovode izvirske vode in obsežno kanalizacijsko omrežje, ki sta izboljšala zdravje prebivalcev.

    Ključno delo pariški vodovod in kanalizacija; akvadukt Dhuis, 1865

  7. Allen Hazen 1869–1930

    Z raziskavami in načrti filtracije je pomagal uvesti čisto mestno pitno vodo, kar je močno zmanjšalo tifus in druge vodne bolezni.

    Ključno delo knjiga The Filtration of Public Water-Supplies, 1895

  8. William Lindley 1808–1900

    Po požaru 1842 je zasnoval sodobno hamburško kanalizacijo in vodovod ter sodeloval pri infrastrukturi Frankfurta in načrtih za Varšavo.

    Ključno delo obnova hamburške infrastrukture po požaru, 1842

  9. Arthur Cotton 1803–1899

    Namakalni jezovi na Godavariju in Kaveriju so oskrbeli obsežna polja z vodo in zmanjšali ranljivost delt za lakote; nastali so v okviru kolonialne uprave.

    Ključno delo jez Dowleswaram na Godavariju, 1852

  10. Eugène Freyssinet 1879–1962

    Praktično je uvedel prednapeti beton, ki omogoča daljše in vitkejše mostove ter konstrukcije z manj materiala.

    Ključno delo patent prednapetega betona, 1928

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Li Bing ok. 3. st. pr. n. št. iz doprinosa

    Tradicija mu pripisuje zasnovo Dujiangyana, ki z delitvijo in preusmeritvijo reke Min že več kot dve tisočletji namaka Čengdujsko ravnino in brani pred poplavami; sistem so mnogi dograjevali.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  2. Karl Terzaghi 1883–1963 iz doprinosa

    Utemeljil je mehaniko tal, ki omogoča varno temeljenje stavb, jezov in nasipov.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  3. Allen Hazen 1869–1930 iz doprinosa

    Z raziskavami in načrti filtracije je pomagal uvesti čisto mestno pitno vodo, kar je močno zmanjšalo tifus in druge vodne bolezni.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  4. Joseph Bazalgette 1819–1891 iz doprinosa

    Zasnoval je londonsko prestrezno kanalizacijo, katere odobritev je pospešil »veliki smrad« 1858; omrežje je pomagalo končati epidemije kolere in postalo vzor mestni sanitarni infrastrukturi.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  5. John Loudon McAdam 1756–1836 iz doprinosa

    Uvedel je poceni, dobro odvodnjene ceste iz zbitega drobljenca; makadam in poznejši tarmac sta omogočila sodoben cestni promet.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  6. Eugène Freyssinet 1879–1962 iz doprinosa

    Praktično je uvedel prednapeti beton, ki omogoča daljše in vitkejše mostove ter konstrukcije z manj materiala.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  7. François Hennebique 1842–1921 iz doprinosa

    Celovit sistem armiranobetonskih stebrov, nosilcev in plošč je z licenčno mrežo razširil armirani beton po svetu.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  8. Arthur Cotton 1803–1899 iz doprinosa

    Namakalni jezovi na Godavariju in Kaveriju so oskrbeli obsežna polja z vodo in zmanjšali ranljivost delt za lakote; nastali so v okviru kolonialne uprave.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  9. Eugène Belgrand 1810–1878 iz doprinosa

    Za Pariz je zgradil dovode izvirske vode in obsežno kanalizacijsko omrežje, ki sta izboljšala zdravje prebivalcev.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  10. William Lindley 1808–1900 iz doprinosa

    Po požaru 1842 je zasnoval sodobno hamburško kanalizacijo in vodovod ter sodeloval pri infrastrukturi Frankfurta in načrtih za Varšavo.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  11. Frederick Law Olmsted 1822–1903 s seznama popularnosti

    Krajinski arhitekt, ki je s Calvertom Vauxom zasnoval newyorški Central Park ter številne druge parke in parkovne sisteme v ZDA.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  12. Walter Gropius 1883–1969 s seznama popularnosti

    Ustanovil je šolo Bauhaus, ki je povezala umetnost, obrt in industrijo, in bil eden od utemeljiteljev modernistične arhitekture.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  13. John A. Roebling 1806–1869 s seznama popularnosti

    Inženir, ki je razvil izdelavo žičnih vrvi in viseče mostove z žičnimi kabli ter zasnoval Brooklynski most.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  14. Andrea Palladio 1508–1580 s seznama popularnosti

    Renesančni arhitekt, ki je z vilami in Štirimi knjigami o arhitekturi oživil antična načela gradnje.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  15. Filippo Brunelleschi 1377–1446 s seznama popularnosti

    Firenški arhitekt, ki je kupolo stolnice zgradil brez lesenega opaža in s poskusom pokazal linearno perspektivo.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  16. Vitruvij ok. 80–po 15 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Rimski arhitekt in inženir, avtor razprave De architectura, edinega v celoti ohranjenega antičnega dela o arhitekturi.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  17. Georges-Eugène Haussmann 1809–1891 s seznama popularnosti

    Kot prefekt departmaja Seine pod Napoleonom III. je vodil obsežno prenovo Pariza s širokimi bulvarji, parki in kanalizacijo.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  18. Frank Lloyd Wright 1867–1959 s seznama popularnosti

    Ameriški arhitekt organske gradnje, ki je zasnoval prerijske hiše, Fallingwater in Guggenheimov muzej v New Yorku.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  19. Le Corbusier 1887–1965 s seznama popularnosti

    Švicarsko-francoski arhitekt, ki je s petimi točkami nove arhitekture in vilo Savoye opredelil modernistično gradnjo.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  20. Mimar Sinan ok. 1490–1588 s seznama popularnosti

    Glavni osmanski arhitekt pod tremi sultani, ki mu pripisujejo več kot 300 zgradb, med njimi Sulejmanovo mošejo.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  21. Imhotep 27. st. pr. n. št. s seznama popularnosti

    Egipčanski arhitekt faraona Džoserja, ki mu pripisujejo stopničasto piramido v Sakari, prvo veliko kamnito zgradbo.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  22. Louis Sullivan 1856–1924 s seznama popularnosti

    Oblikoval je zgodnje nebotičnike z jeklenim ogrodjem in skoval načelo »oblika sledi funkciji«.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  23. Leon Battista Alberti 1404–1472 s seznama popularnosti

    Renesančni humanist in arhitekt, ki je v traktatu De re aedificatoria postavil teoretične temelje renesančne arhitekture.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  24. Gustave Eiffel 1832–1923 s seznama popularnosti

    Njegovo gradbeno podjetje je gradilo železne mostove in viadukte, Eifflov stolp in notranjo nosilno konstrukcijo Kipa svobode.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  25. Ludwig Mies van der Rohe 1886–1969 s seznama popularnosti

    Nemško-ameriški arhitekt in zadnji direktor Bauhausa, čigar stavbe iz jekla in stekla uresničujejo načelo »manj je več«.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  26. Norman Foster r. 1935 s seznama popularnosti

    Predstavnik visokotehnološke arhitekture, avtor stavbe HSBC v Hongkongu, steklene kupole Reichstaga in stolpnice 30 St Mary Axe; leta 1999 je prejel Pritzkerjevo nagrado.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  27. Alvar Aalto 1898–1976 s seznama popularnosti

    Finski arhitekt in oblikovalec, ki je modernizem povezal z naravnimi materiali in organskimi oblikami; oblikoval je tudi pohištvo iz upognjenega lesa.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  28. Christopher Wren 1632–1723 s seznama popularnosti

    Arhitekt, ki je po velikem požaru Londona zasnoval katedralo sv. Pavla in več kot 50 mestnih cerkva.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  29. Antoni Gaudí 1852–1926 s seznama popularnosti

    Katalonski arhitekt, ki je z ukrivljenimi oblikami po vzoru narave zasnoval baziliko Sagrada Família in Park Güell.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  30. Louis Kahn 1901–1974 s seznama popularnosti

    Ustvarjal je monumentalno arhitekturo iz betona in opeke, oblikovano s svetlobo, npr. Salkov inštitut in parlament v Daki.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  31. Renzo Piano r. 1937 s seznama popularnosti

    Italijanski arhitekt tehnološko izrazitih stavb, kot so Center Pompidou v Parizu, The Shard v Londonu in letališče Kansai; leta 1998 je prejel Pritzkerjevo nagrado.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  32. Gian Lorenzo Bernini 1598–1680 s seznama popularnosti

    Baročni kipar in arhitekt, ki je oblikoval Trg sv. Petra s kolonado in kipe, kot je Zamaknjenje sv. Terezije.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  33. Oscar Niemeyer 1907–2012 s seznama popularnosti

    Brazilski arhitekt, ki je z zaobljenimi oblikami iz armiranega betona zasnoval osrednje javne stavbe nove prestolnice Brasilia.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  34. Zaha Hadid 1950–2016 s seznama popularnosti

    Britansko-iraška arhitektka, znana po dinamičnih, ukrivljenih oblikah stavb, in prva ženska, ki je prejela Pritzkerjevo nagrado.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 3,0

  35. I. M. Pei 1917–2019 s seznama popularnosti

    Kitajsko-ameriški arhitekt modernizma, avtor steklene piramide pred Louvrom, vzhodne stavbe Narodne galerije v Washingtonu in stolpa Bank of China v Hongkongu.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

14 · Področje

Raziskovalci

Geografska odkritja, odprave, raziskovanje oceanov, polarnih območij in vesolja, tudi astronavti; znanstvene razlage sodijo v znanost.

Modeli so predlagali 74 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Ferdinand Magellan ok. 1480–1521

    Portugalski pomorščak, ki je vodil prvo odpravo okoli sveta; po njegovi smrti jo je dokončal Elcano.

    Ključni trenutek Magellan, Patagonija 1520: najde preliv iz Atlantika v Tihi ocean

    Ø 23,2 točke · omenilo 15/15

  2. Krištof Kolumb 1451–1506

    Genovski pomorščak, čigar plovbe v španski službi so trajno povezale Evropo in Ameriko.

    Ključni trenutek Kolumb, Bahami 1492: izkrcanje na otoku Guanahani

    Ø 22,5 točke · omenilo 14/15

  3. Vasco da Gama ok. 1469–1524

    Portugalski pomorščak, ki je prvi priplul iz Evrope okoli Afrike v Indijo in odprl neposredno pomorsko pot.

    Ključni trenutek Da Gama, Kalikut 1498: portugalske ladje priplujejo v Indijo

    Ø 21,9 točke · omenilo 15/15

  4. James Cook 1728–1779

    Britanski pomorščak, ki je natančno kartiral Pacifik, Novo Zelandijo in vzhodno obalo Avstralije.

    Ključni trenutek Cook, Tahiti 1769: opazuje prehod Venere čez Sonce

    Ø 20,1 točke · omenilo 15/15

  5. Marco Polo 1254–1324

    Beneški trgovec, čigar potopis o poti na dvor Kublajkana je evropskim bralcem predstavil Azijo.

    Ključni trenutek Marco Polo, Genova 1298: v ujetništvu narekuje svoj potopis

    Ø 18,5 točke · omenilo 14/15

  6. Roald Amundsen 1872–1928

    Norveški polarni raziskovalec, ki je prvi preplul Severozahodni prehod in prvi dosegel južni tečaj.

    Ključni trenutek Amundsen, južni tečaj 1911: njegova ekipa prva doseže tečaj

    Ø 17,3 točke · omenilo 15/15

  7. Ernest Shackleton 1874–1922

    Polarni raziskovalec, ki je vodil več odprav na Antarktiko in po izgubi ladje Endurance rešil vso posadko.

    Ključni trenutek Shackleton, Južna Georgija 1916: po dveh tednih plovbe z rešilnim čolnom doseže pomoč za posadko

    Ø 15,5 točke · omenilo 15/15

  8. David Livingstone 1813–1873

    Škotski misijonar in raziskovalec, ki je prepotoval južno in srednjo Afriko, kartiral reke in jezera ter opozarjal na trgovino s sužnji.

    Ključni trenutek Livingstone, 1855: kot prvi Evropejec vidi slapove na Zambeziju in jih poimenuje Viktorijini slapovi

    Ø 13,1 točke · omenilo 14/15

  9. Zheng He 1371–ok. 1433

    Kitajski admiral dinastije Ming, ki je vodil sedem velikih odprav flote do Indije, Arabije in vzhodne Afrike.

    Ključni trenutek Zheng He, Nanjing 1405: izpluje prva od sedmih zakladnih flot

    Ø 12,3 točke · omenilo 11/15

  10. Ibn Batuta 1304–ok. 1369

    Maroški popotnik, ki je v skoraj 30 letih prepotoval islamski svet od Zahodne Afrike do Kitajske in ga opisal.

    Ključni trenutek Ibn Batuta, Tanger 1325: odhod na romanje v Meko, začetek 29-letne poti

    Ø 11,5 točke · omenilo 11/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Robert Falcon Scott 1868–1912

    Vodil je dve britanski antarktični odpravi; leta 1912 je dosegel južni tečaj za Amundsenom in s spremljevalci umrl na povratku.

    Ključni trenutek Scott, južni tečaj 1912: s skupino doseže tečaj in ugotovi, da je bil Amundsen tam pred njim

    Ø 10,3 točke · omenilo 11/15

  2. Fridtjof Nansen 1861–1930

    Vodil je prvo prečenje Grenlandije in z ladjo Fram raziskoval Arktiko, kot humanitarec pa pomagal beguncem in prejel Nobelovo nagrado za mir.

    Ključni trenutek Nansen, Grenlandija 1888: vodi prvo prečenje grenlandskega ledenega pokrova

    Ø 9,9 točke · omenilo 12/15

  3. Neil Armstrong 1930–2012

    Ameriški astronavt in poveljnik misije Apollo 11, ki je kot prvi človek stopil na Luno.

    Ključni trenutek Armstrong, Luna 1969: prvi človekov korak na Luni

    Ø 9,5 točke · omenilo 15/15

  4. Henry Morton Stanley 1841–1904

    Raziskal je tok reke Kongo in območje Velikih jezer ter za belgijskega kralja Leopolda II. pripravil temelje Svobodne države Kongo, znane po hudih zlorabah.

    Ključni trenutek Stanley, Udžidži 1871: najde Davida Livingstona

    Ø 8,1 točke · omenilo 10/15

  5. Alexander von Humboldt 1769–1859

    Na raziskovalnem potovanju po Ameriki je preučeval povezave med podnebjem, rastlinstvom in pokrajino ter pomagal utemeljiti fizično geografijo.

    Ključni trenutek Humboldt, Chimborazo 1802: z Bonplandom se povzpne visoko na ognjenik Chimborazo

    Ø 8,1 točke · omenilo 10/15

  6. Jurij Gagarin 1934–1968

    Sovjetski kozmonavt, ki je kot prvi človek poletel v vesolje in obkrožil Zemljo.

    Ključni trenutek Gagarin, Bajkonur 1961: z Vostokom 1 prvi človek v vesolju

    Ø 7,7 točke · omenilo 15/15

  7. Jacques-Yves Cousteau 1910–1997

    Pomorski raziskovalec, ki je z Émilom Gagnanom razvil potapljaški aparat akvalung in s filmi približal podmorski svet javnosti.

    Ključni trenutek Cousteau, Cannes 1956: film Le Monde du silence prejme zlato palmo

    Ø 7,0 točke · omenilo 15/15

  8. Amerigo Vespucci 1454–1512

    Florentinski pomorščak, ki je po plovbah ob južnoameriški obali sklepal, da gre za novo celino; po njem se imenuje Amerika.

    Ključni trenutek Vespucci, 1507: Waldseemüllerjev zemljevid sveta po njem poimenuje novo celino Amerika

    Ø 7,0 točke · omenilo 7/15

  9. Edmund Hillary 1919–2008

    S Tenzingom Norgayem je opravil prvi vzpon na Mount Everest, pozneje pa prek sklada Himalayan Trust gradil šole in bolnišnice za Šerpe v Nepalu.

    Ključni trenutek Hillary, Everest 1953: s Tenzingom Norgayem doseže vrh

    Ø 5,2 točke · omenilo 12/15

  10. Valentina Tereškova r. 1937

    Sovjetska kozmonavtka, ki je leta 1963 kot prva ženska poletela v vesolje.

    Ključni trenutek Tereškova, Bajkonur 1963: z vesoljskim plovilom Vostok 6 kot prva ženska poleti v vesolje

    Ø 4,7 točke · omenilo 10/15

  11. Leif Eriksson ok. 970 – ok. 1020

    Nordijski pomorščak z Grenlandije, ki je okoli leta 1000 dosegel Severno Ameriko in obalo poimenoval Vinland, skoraj pet stoletij pred Kolumbom.

    Ključni trenutek Eriksson, Vinland ok. 1000: kot eden prvih Evropejcev pristane v Severni Ameriki

    Ø 4,7 točke · omenilo 6/15

  12. Thor Heyerdahl 1914–2002

    S splavom Kon-Tiki je preplul Tihi ocean od Peruja do Polinezije, da bi pokazal možnost zgodnjih čezoceanskih stikov.

    Ključni trenutek Heyerdahl, Callao 1947: s splavom Kon-Tiki odpluje proti Polineziji

    Ø 4,0 točke · omenilo 10/15

  13. Tenzing Norgay 1914–1986

    Šerpovski gornik, ki je z Edmundom Hillaryjem prvi stopil na vrh Mount Everesta.

    Ključni trenutek Tenzing, Everest 1953: s Hillaryjem 29. maja doseže vrh

    Ø 4,0 točke · omenilo 8/15

  14. Abel Tasman ok. 1603–1659

    Nizozemski pomorščak v službi Vzhodnoindijske družbe, ki je kot prvi znani Evropejec dosegel Tasmanijo in Novo Zelandijo.

    Ključni trenutek Tasman, Batavija 1642: odpluje na odpravo, na kateri odkrije Tasmanijo in Novo Zelandijo

    Ø 3,5 točke · omenilo 5/15

  15. Vitus Bering 1681–1741

    Danski pomorščak v ruski službi, ki je vodil kamčatski odpravi in raziskal severni Tihi ocean med Azijo in Severno Ameriko.

    Ključni trenutek Bering, 1728: prepluje ožino med Azijo in Ameriko, ki danes nosi njegovo ime

    Ø 3,5 točke · omenilo 5/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Zhang Qian ok. 2. st. pr. n. št. (umrl 114 pr. n. št.) ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Njegova poročila so razširila znanje hanskega dvora o Srednji Aziji in podprla povezovanje že obstoječih trgovskih poti.

    Ključno delo odprava v Srednjo Azijo, 138–126 pr. n. št.

  2. Ahmad ibn Madžid ok. 1432–ok. 1500 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Zbral je praktično znanje o zvezdah, vetrovih in pomorskih poteh ter ga ohranil za navigacijo. Spornega pilotiranja da Game mu ne pripisujemo.

    Ključno delo Kitab al-Fawa'id, ok. 1490

  3. Juan Sebastián Elcano ok. 1486–1526 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z vodenjem zaključnega dela odprave je prispeval k praktičnemu poznavanju povezave svetovnih oceanov. Dosežek je skupno delo preživele posadke.

    Ključno delo dokončanje prve dokumentirane plovbe okoli sveta, 1522

  4. Bartolomeu Dias ok. 1450–1500 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Njegova odprava je evropskim pomorščakom dokumentirala prehod iz Atlantika v Indijski ocean. Poznejše povezave so služile tudi kolonialnemu nasilju.

    Ključno delo plovba okoli juga Afrike, 1488

  5. Matthew Flinders 1774–1814

    Z ekipo in domačimi sodelavci, med njimi Bungareejem, je izboljšal obalne karte Avstralije in podlago za varnejšo plovbo.

    Ključno delo obplutje in izmere Avstralije, 1801–1803

  6. Charles Wyville Thomson 1830–1882

    Vodil je sistematično zbiranje podatkov o globinah, vodi in morskem življenju. Skupno delo odprave je ustvarilo temelj primerljivega raziskovanja oceanov.

    Ključno delo znanstveno vodenje odprave Challenger, 1872–1876

  7. Xu Xiake 1587–1641

    Podrobno je dokumentiral poti, relief in kraška območja ter zapustil trajen geografski vir za nadaljnje raziskovanje Kitajske.

    Ključno delo potopisni dnevniki terenskih raziskav, 1613–1639

  8. Heinrich Barth 1821–1865

    Z lokalnimi sodelavci je dokumentiral poti, naselja in zgodovinske vire. Njegovi podrobni zapisi so razširili geografsko poznavanje Sahela.

    Ključno delo raziskovalna odprava po Sahari in Sahelu, 1850–1855

  9. Nain Singh Rawat 1830–1882

    Z meritvami razdalj, višin in položajev je izboljšal kartiranje Tibeta. Delo je povezovalo njegovo regionalno znanje z metodami geodetske izmere.

    Ključno delo izmera poti do Lhase, 1865–1866

  10. Jacques Piccard 1922–2008

    Z Donom Walshem je dosegel Challengerjevo brezno in pokazal izvedljivost neposrednega raziskovalnega dostopa do največjih oceanskih globin.

    Ključno delo potop Trieste v Challengerjevo brezno z Donom Walshem, 1960

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. James Cook 1728–1779 s seznama popularnosti

    Britanski pomorščak, ki je natančno kartiral Pacifik, Novo Zelandijo in vzhodno obalo Avstralije.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  2. Zhang Qian ok. 2. st. pr. n. št. (umrl 114 pr. n. št.) iz doprinosa

    Njegova poročila so razširila znanje hanskega dvora o Srednji Aziji in podprla povezovanje že obstoječih trgovskih poti.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  3. Jacques-Yves Cousteau 1910–1997 s seznama popularnosti

    Pomorski raziskovalec, ki je z Émilom Gagnanom razvil potapljaški aparat akvalung in s filmi približal podmorski svet javnosti.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  4. Charles Wyville Thomson 1830–1882 iz doprinosa

    Vodil je sistematično zbiranje podatkov o globinah, vodi in morskem življenju. Skupno delo odprave je ustvarilo temelj primerljivega raziskovanja oceanov.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  5. Ahmad ibn Madžid ok. 1432–ok. 1500 iz doprinosa

    Zbral je praktično znanje o zvezdah, vetrovih in pomorskih poteh ter ga ohranil za navigacijo. Spornega pilotiranja da Game mu ne pripisujemo.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. Bartolomeu Dias ok. 1450–1500 iz doprinosa

    Njegova odprava je evropskim pomorščakom dokumentirala prehod iz Atlantika v Indijski ocean. Poznejše povezave so služile tudi kolonialnemu nasilju.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  7. Fridtjof Nansen 1861–1930 s seznama popularnosti

    Vodil je prvo prečenje Grenlandije in z ladjo Fram raziskoval Arktiko, kot humanitarec pa pomagal beguncem in prejel Nobelovo nagrado za mir.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Vasco da Gama ok. 1469–1524 s seznama popularnosti

    Portugalski pomorščak, ki je prvi priplul iz Evrope okoli Afrike v Indijo in odprl neposredno pomorsko pot.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  9. Alexander von Humboldt 1769–1859 s seznama popularnosti

    Na raziskovalnem potovanju po Ameriki je preučeval povezave med podnebjem, rastlinstvom in pokrajino ter pomagal utemeljiti fizično geografijo.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  10. Roald Amundsen 1872–1928 s seznama popularnosti

    Norveški polarni raziskovalec, ki je prvi preplul Severozahodni prehod in prvi dosegel južni tečaj.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  11. Matthew Flinders 1774–1814 iz doprinosa

    Z ekipo in domačimi sodelavci, med njimi Bungareejem, je izboljšal obalne karte Avstralije in podlago za varnejšo plovbo.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  12. Ferdinand Magellan ok. 1480–1521 s seznama popularnosti

    Portugalski pomorščak, ki je vodil prvo odpravo okoli sveta; po njegovi smrti jo je dokončal Elcano.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  13. Juan Sebastián Elcano ok. 1486–1526 iz doprinosa

    Z vodenjem zaključnega dela odprave je prispeval k praktičnemu poznavanju povezave svetovnih oceanov. Dosežek je skupno delo preživele posadke.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  14. Vitus Bering 1681–1741 s seznama popularnosti

    Danski pomorščak v ruski službi, ki je vodil kamčatski odpravi in raziskal severni Tihi ocean med Azijo in Severno Ameriko.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  15. Zheng He 1371–ok. 1433 s seznama popularnosti

    Kitajski admiral dinastije Ming, ki je vodil sedem velikih odprav flote do Indije, Arabije in vzhodne Afrike.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  16. Krištof Kolumb 1451–1506 s seznama popularnosti

    Genovski pomorščak, čigar plovbe v španski službi so trajno povezale Evropo in Ameriko.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 5,0 · življenja 1,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  17. Amerigo Vespucci 1454–1512 s seznama popularnosti

    Florentinski pomorščak, ki je po plovbah ob južnoameriški obali sklepal, da gre za novo celino; po njem se imenuje Amerika.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  18. Marco Polo 1254–1324 s seznama popularnosti

    Beneški trgovec, čigar potopis o poti na dvor Kublajkana je evropskim bralcem predstavil Azijo.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  19. Nain Singh Rawat 1830–1882 iz doprinosa

    Z meritvami razdalj, višin in položajev je izboljšal kartiranje Tibeta. Delo je povezovalo njegovo regionalno znanje z metodami geodetske izmere.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  20. Heinrich Barth 1821–1865 iz doprinosa

    Z lokalnimi sodelavci je dokumentiral poti, naselja in zgodovinske vire. Njegovi podrobni zapisi so razširili geografsko poznavanje Sahela.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  21. Xu Xiake 1587–1641 iz doprinosa

    Podrobno je dokumentiral poti, relief in kraška območja ter zapustil trajen geografski vir za nadaljnje raziskovanje Kitajske.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  22. David Livingstone 1813–1873 s seznama popularnosti

    Škotski misijonar in raziskovalec, ki je prepotoval južno in srednjo Afriko, kartiral reke in jezera ter opozarjal na trgovino s sužnji.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  23. Neil Armstrong 1930–2012 s seznama popularnosti

    Ameriški astronavt in poveljnik misije Apollo 11, ki je kot prvi človek stopil na Luno.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  24. Jurij Gagarin 1934–1968 s seznama popularnosti

    Sovjetski kozmonavt, ki je kot prvi človek poletel v vesolje in obkrožil Zemljo.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  25. Ibn Batuta 1304–ok. 1369 s seznama popularnosti

    Maroški popotnik, ki je v skoraj 30 letih prepotoval islamski svet od Zahodne Afrike do Kitajske in ga opisal.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  26. Jacques Piccard 1922–2008 iz doprinosa

    Z Donom Walshem je dosegel Challengerjevo brezno in pokazal izvedljivost neposrednega raziskovalnega dostopa do največjih oceanskih globin.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  27. Edmund Hillary 1919–2008 s seznama popularnosti

    S Tenzingom Norgayem je opravil prvi vzpon na Mount Everest, pozneje pa prek sklada Himalayan Trust gradil šole in bolnišnice za Šerpe v Nepalu.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 3,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  28. Abel Tasman ok. 1603–1659 s seznama popularnosti

    Nizozemski pomorščak v službi Vzhodnoindijske družbe, ki je kot prvi znani Evropejec dosegel Tasmanijo in Novo Zelandijo.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  29. Ernest Shackleton 1874–1922 s seznama popularnosti

    Polarni raziskovalec, ki je vodil več odprav na Antarktiko in po izgubi ladje Endurance rešil vso posadko.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  30. Robert Falcon Scott 1868–1912 s seznama popularnosti

    Vodil je dve britanski antarktični odpravi; leta 1912 je dosegel južni tečaj za Amundsenom in s spremljevalci umrl na povratku.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  31. Valentina Tereškova r. 1937 s seznama popularnosti

    Sovjetska kozmonavtka, ki je leta 1963 kot prva ženska poletela v vesolje.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  32. Tenzing Norgay 1914–1986 s seznama popularnosti

    Šerpovski gornik, ki je z Edmundom Hillaryjem prvi stopil na vrh Mount Everesta.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 3,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  33. Leif Eriksson ok. 970 – ok. 1020 s seznama popularnosti

    Nordijski pomorščak z Grenlandije, ki je okoli leta 1000 dosegel Severno Ameriko in obalo poimenoval Vinland, skoraj pet stoletij pred Kolumbom.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 2,0 · življenja 2,0 · omogočanje 2,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  34. Thor Heyerdahl 1914–2002 s seznama popularnosti

    S splavom Kon-Tiki je preplul Tihi ocean od Peruja do Polinezije, da bi pokazal možnost zgodnjih čezoceanskih stikov.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 3,0 · življenja 2,0 · omogočanje 2,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 3,0

  35. Henry Morton Stanley 1841–1904 s seznama popularnosti

    Raziskal je tok reke Kongo in območje Velikih jezer ter za belgijskega kralja Leopolda II. pripravil temelje Svobodne države Kongo, znane po hudih zlorabah.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 4,0 · življenja 1,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

15 · Področje

Pisatelji, pesniki in novinarji

Proza, poezija, dramatika, esejistika in novinarstvo.

Modeli so predlagali 82 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. William Shakespeare 1564–1616

    Angleški dramatik in pesnik, avtor okoli 38 dram, med njimi Hamleta, Kralja Leara in Romea in Julije, ter 154 sonetov.

    Ključni trenutek Shakespeare, London ok. 1600: napiše Hamleta

    Ø 24,1 točke · omenilo 15/15

  2. Homer ok. 8. st. pr. n. št.

    Starogrški pesnik, ki mu pripisujejo epa Iliado in Odisejo, temeljni deli evropske književnosti.

    Ključni trenutek Homer, Jonija ok. 750 pr. n. št.: po izročilu nastane Iliada

    Ø 22,6 točke · omenilo 14/15

  3. Dante Alighieri 1265–1321

    Firenški pesnik, čigar Božanska komedija je toskanščino utrdila kot osnovo italijanskega knjižnega jezika.

    Ključni trenutek Dante, Ravenna ok. 1320: dokonča Raj, zadnji del Božanske komedije

    Ø 21,0 točke · omenilo 14/15

  4. Fjodor Dostojevski 1821–1881

    Ruski pisatelj, ki je v romanih Zločin in kazen ter Bratje Karamazovi raziskoval vest, svobodo in vero.

    Ključni trenutek Dostojevski, Sankt Peterburg 1866: piše Zločin in kazen

    Ø 18,7 točke · omenilo 15/15

  5. Lev Tolstoj 1828–1910

    Ruski pisatelj romanov Vojna in mir ter Ana Karenina, ki je realizem povezal z moralnim in filozofskim iskanjem.

    Ključni trenutek Tolstoj, Jasna Poljana 1869: dokonča Vojno in mir

    Ø 18,3 točke · omenilo 15/15

  6. Miguel de Cervantes 1547–1616

    Španski pisatelj, čigar Don Kihot velja za enega prvih modernih romanov.

    Ključni trenutek Cervantes, Madrid 1605: izide prvi del Don Kihota

    Ø 16,3 točke · omenilo 12/15

  7. Johann Wolfgang von Goethe 1749–1832

    Nemški pesnik, dramatik in naravoslovec, avtor Fausta in Trpljenja mladega Wertherja ter steber weimarske klasike.

    Ključni trenutek Goethe, Frankfurt 1774: v nekaj tednih napiše Wertherja

    Ø 15,9 točke · omenilo 13/15

  8. Charles Dickens 1812–1870

    Romanopisec, ki je v delih, kot sta Oliver Twist in Božična pesem, prikazoval revščino in socialne krivice viktorijanske Anglije.

    Ključni trenutek Dickens, London 1843: izide Božična pesem

    Ø 15,2 točke · omenilo 15/15

  9. Jane Austen 1775–1817

    Angleška pisateljica, ki je v romanih, kot sta Prevzetnost in pristranost ter Emma, z ironijo upodabljala življenje angleške podeželske gospode.

    Ključni trenutek Austen, London 1813: izide roman Prevzetnost in pristranost

    Ø 13,0 točke · omenilo 13/15

  10. Franz Kafka 1883–1924

    Praški pisatelj nemškega jezika, ki je v delih, kot so Preobrazba, Proces in Grad, upodabljal posameznikovo tesnobo pred brezosebno oblastjo.

    Ključni trenutek Kafka, Leipzig 1915: izide novela Preobrazba

    Ø 10,1 točke · omenilo 12/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Victor Hugo 1802–1885

    Francoski romantični pisatelj in pesnik, avtor romanov Nesrečniki in Notredamski zvonar, ki je v delih opozarjal na družbene krivice.

    Ključni trenutek Hugo, 1862: med njegovim izgnanstvom izidejo Nesrečniki

    Ø 10,0 točke · omenilo 11/15

  2. James Joyce 1882–1941

    Irski pisatelj, ki je v romanih Ulikses in Finnegans Wake razvil tehniko toka zavesti in korenito prenovil romaneskno pripoved.

    Ključni trenutek Joyce, Pariz 1922: izide roman Ulikses

    Ø 9,7 točke · omenilo 12/15

  3. Mark Twain 1835–1910

    Ameriški pisatelj in humorist, ki je v romanih o Tomu Sawyerju in Huckleberryju Finnu prikazal življenje ob Misisipiju.

    Ključni trenutek Twain, London 1884: izide roman Pustolovščine Huckleberryja Finna

    Ø 8,4 točke · omenilo 10/15

  4. Gabriel García Márquez 1927–2014

    Kolumbijski pisatelj in novinar, predstavnik magičnega realizma in avtor romana Sto let samote; leta 1982 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

    Ključni trenutek García Márquez, Buenos Aires 1967: izide roman Sto let samote

    Ø 7,8 točke · omenilo 13/15

  5. George Orwell 1903–1950

    Pisatelj in novinar, ki je v romanih Živalska farma in 1984 svaril pred totalitarizmom.

    Ključni trenutek Orwell, London 1949: izide roman 1984

    Ø 7,7 točke · omenilo 13/15

  6. Virginia Woolf 1882–1941

    Modernistična pisateljica, ki je s tehniko toka zavesti v romanih, kot sta Gospa Dalloway in Na svetilnik, preoblikovala roman.

    Ključni trenutek Woolf, London 1929: izide njen esej Lastna soba

    Ø 7,6 točke · omenilo 10/15

  7. Marcel Proust 1871–1922

    Francoski pisatelj romanesknega cikla V iskanju izgubljenega časa, ki raziskuje spomin, čas in notranje doživljanje.

    Ključni trenutek Proust, Pariz 1913: izide Swannova pot, prvi del cikla V iskanju izgubljenega časa

    Ø 7,3 točke · omenilo 9/15

  8. Ernest Hemingway 1899–1961

    Ameriški pisatelj zgoščenega sloga (teorija ledene gore), avtor del Zbogom, orožje in Starec in morje; leta 1954 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

    Ključni trenutek Hemingway, New York 1952: izide novela Starec in morje

    Ø 6,9 točke · omenilo 11/15

  9. Vergil 70–19 pr. n. št.

    Rimski pesnik, avtor Bukolik, Georgik in Eneide, epa o Trojancu Eneju, ki je postal rimski narodni ep.

    Ključni trenutek Vergil, Kampanija ok. 29 pr. n. št.: začne pisati Eneido

    Ø 5,1 točke · omenilo 5/15

  10. Jorge Luis Borges 1899–1986

    V kratkih zgodbah, zbranih npr. v Ficciones in Alefu, je raziskoval labirinte, neskončnost in meje resničnosti.

    Ključni trenutek Borges, Buenos Aires 1944: izide zbirka Ficciones

    Ø 4,9 točke · omenilo 9/15

  11. Geoffrey Chaucer ok. 1343–1400

    Angleški pesnik, ki je s pisanjem v srednji angleščini pripomogel k uveljavitvi angleščine kot književnega jezika.

    Ključni trenutek Chaucer, ok. 1387: začne pisati Canterburyjske zgodbe

    Ø 3,9 točke · omenilo 4/15

  12. Rabindranat Tagore 1861–1941

    Bengalski pesnik, pisatelj in skladatelj, avtor zbirke Gitanjali ter državnih himn Indije in Bangladeša.

    Ključni trenutek Tagore, 1913: kot prvi neevropski avtor prejme Nobelovo nagrado za književnost

    Ø 3,7 točke · omenilo 8/15

  13. Murasaki Šikibu ok. 978–ok. 1014

    Japonska dvorna dama in avtorica Zgodbe o Gendžiju, ki velja za enega prvih romanov in prikazuje dvor obdobja Heian.

    Ključni trenutek Murasaki, Kjoto 1008: njen dnevnik prvič omenja Zgodbo o Gendžiju

    Ø 3,7 točke · omenilo 7/15

  14. Pablo Neruda 1904–1973

    Čilski pesnik ljubezenske in politične lirike, med drugim zbirke Canto General o zgodovini Latinske Amerike.

    Ključni trenutek Neruda, Stockholm 1971: prejme Nobelovo nagrado za književnost

    Ø 3,5 točke · omenilo 5/15

  15. Toni Morrison 1931–2019

    V romanih, kot je Ljubljena, je upodabljala zgodovino in izkušnje temnopoltih Američanov; leta 1993 je prejela Nobelovo nagrado za književnost.

    Ključni trenutek Morrison, Stockholm 1993: kot prva Afroameričanka prejme Nobelovo nagrado za književnost

    Ø 3,2 točke · omenilo 8/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Firdusi ok. 940–ok. 1020 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z epom Šahname je utrdil perzijsko knjižno izročilo ter ohranil pripovedno dediščino, ki je stoletja navdihovala književnost in umetnost.

    Ključno delo Šahname, ok. 1010

  2. Du Fu 712–770

    Z jezikovno in oblikovno zahtevno poezijo človeškega trpljenja ter družbene odgovornosti je ustvaril trajen vzor kitajskega pesništva.

    Ključno delo Pomladni pogled (Chun wang), 757

  3. Harriet Beecher Stowe 1811–1896

    Roman Koča strica Toma je razširil protisuženjsko javno razpravo in okrepil abolicionistično gibanje. Vsebuje tudi rasne stereotipe.

    Ključno delo Koča strica Toma, 1852

  4. Ovidij 43 pr. n. št.–ok. 18 n. št. ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z Metamorfozami je antične pripovedi preoblikoval v trajen vir motivov in pripovednih postopkov za evropsko književnost ter vizualno umetnost.

    Ključno delo Metamorfoze, ok. 8 n. št.

  5. Voltaire 1694–1778

    S satiro in javnimi posegi proti verski nestrpnosti ter sodnim krivicam je krepil kritično razpravo in versko strpnost. V njegovih spisih so tudi protijudovski predsodki.

    Ključno delo Razprava o strpnosti, 1763

  6. Kalidasa ok. 4.–5. stoletje ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z dramami in poezijo je oblikoval trajne vzore sanskrtske književnosti ter vplival na gledališko in pesniško ustvarjanje v Indiji in zunaj nje.

    Ključno delo Šakuntala, ok. 4.–5. stoletje

  7. Ajshil ok. 525–456 pr. n. št. ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z razvojem dialoga in dramskega konflikta je pomagal oblikovati grško tragedijo, trajen temelj evropske dramatike.

    Ključno delo Oresteja, 458 pr. n. št.

  8. Lu Xun 1881–1936

    Z moderno prozo v pogovornem jeziku in kritičnimi eseji je preoblikoval kitajsko književnost ter javno razpravo o družbenem prilagajanju in neenakosti.

    Ključno delo Dnevnik norca, 1918

  9. Cao Xueqin ok. 1715–ok. 1763 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z romanom Sanje v rdeči sobi je razširil psihološke in družbene možnosti kitajske proze; natančen pripis poznejšega zaključka ostaja sporen.

    Ključno delo Sanje v rdeči sobi, posthumna tiskana izdaja 1791

  10. Michel de Montaigne 1533–1592

    Z Eseji je utrdil osebni, samopreizprašujoči esej kot književno obliko in spodbudil razpravo o strpnosti ter mejah lastnega spoznanja.

    Ključno delo Eseji, prva izdaja 1580

Največ prispevali (36) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. William Shakespeare 1564–1616 s seznama popularnosti

    Angleški dramatik in pesnik, avtor okoli 38 dram, med njimi Hamleta, Kralja Leara in Romea in Julije, ter 154 sonetov.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  2. Homer ok. 8. st. pr. n. št. s seznama popularnosti

    Starogrški pesnik, ki mu pripisujejo epa Iliado in Odisejo, temeljni deli evropske književnosti.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  3. Dante Alighieri 1265–1321 s seznama popularnosti

    Firenški pesnik, čigar Božanska komedija je toskanščino utrdila kot osnovo italijanskega knjižnega jezika.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  4. Miguel de Cervantes 1547–1616 s seznama popularnosti

    Španski pisatelj, čigar Don Kihot velja za enega prvih modernih romanov.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  5. Firdusi ok. 940–ok. 1020 iz doprinosa

    Z epom Šahname je utrdil perzijsko knjižno izročilo ter ohranil pripovedno dediščino, ki je stoletja navdihovala književnost in umetnost.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  6. Voltaire 1694–1778 iz doprinosa

    S satiro in javnimi posegi proti verski nestrpnosti ter sodnim krivicam je krepil kritično razpravo in versko strpnost. V njegovih spisih so tudi protijudovski predsodki.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  7. Lu Xun 1881–1936 iz doprinosa

    Z moderno prozo v pogovornem jeziku in kritičnimi eseji je preoblikoval kitajsko književnost ter javno razpravo o družbenem prilagajanju in neenakosti.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Kalidasa ok. 4.–5. stoletje iz doprinosa

    Z dramami in poezijo je oblikoval trajne vzore sanskrtske književnosti ter vplival na gledališko in pesniško ustvarjanje v Indiji in zunaj nje.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  9. Ajshil ok. 525–456 pr. n. št. iz doprinosa

    Z razvojem dialoga in dramskega konflikta je pomagal oblikovati grško tragedijo, trajen temelj evropske dramatike.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  10. Du Fu 712–770 iz doprinosa

    Z jezikovno in oblikovno zahtevno poezijo človeškega trpljenja ter družbene odgovornosti je ustvaril trajen vzor kitajskega pesništva.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  11. Murasaki Šikibu ok. 978–ok. 1014 s seznama popularnosti

    Japonska dvorna dama in avtorica Zgodbe o Gendžiju, ki velja za enega prvih romanov in prikazuje dvor obdobja Heian.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  12. Sofoklej ok. 497–406 pr. n. št. dodan (BD)

    Atenski tragik, ki je uvedel tretjega igralca in napisal Kralja Ojdipa in Antigono; ohranjenih je sedem tragedij.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  13. Charles Dickens 1812–1870 s seznama popularnosti

    Romanopisec, ki je v delih, kot sta Oliver Twist in Božična pesem, prikazoval revščino in socialne krivice viktorijanske Anglije.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  14. Harriet Beecher Stowe 1811–1896 iz doprinosa

    Roman Koča strica Toma je razširil protisuženjsko javno razpravo in okrepil abolicionistično gibanje. Vsebuje tudi rasne stereotipe.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  15. Geoffrey Chaucer ok. 1343–1400 s seznama popularnosti

    Angleški pesnik, ki je s pisanjem v srednji angleščini pripomogel k uveljavitvi angleščine kot književnega jezika.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  16. Lev Tolstoj 1828–1910 s seznama popularnosti

    Ruski pisatelj romanov Vojna in mir ter Ana Karenina, ki je realizem povezal z moralnim in filozofskim iskanjem.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  17. Rabindranat Tagore 1861–1941 s seznama popularnosti

    Bengalski pesnik, pisatelj in skladatelj, avtor zbirke Gitanjali ter državnih himn Indije in Bangladeša.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  18. Johann Wolfgang von Goethe 1749–1832 s seznama popularnosti

    Nemški pesnik, dramatik in naravoslovec, avtor Fausta in Trpljenja mladega Wertherja ter steber weimarske klasike.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  19. Ovidij 43 pr. n. št.–ok. 18 n. št. iz doprinosa

    Z Metamorfozami je antične pripovedi preoblikoval v trajen vir motivov in pripovednih postopkov za evropsko književnost ter vizualno umetnost.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  20. Vergil 70–19 pr. n. št. s seznama popularnosti

    Rimski pesnik, avtor Bukolik, Georgik in Eneide, epa o Trojancu Eneju, ki je postal rimski narodni ep.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  21. Cao Xueqin ok. 1715–ok. 1763 iz doprinosa

    Z romanom Sanje v rdeči sobi je razširil psihološke in družbene možnosti kitajske proze; natančen pripis poznejšega zaključka ostaja sporen.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  22. George Orwell 1903–1950 s seznama popularnosti

    Pisatelj in novinar, ki je v romanih Živalska farma in 1984 svaril pred totalitarizmom.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  23. Victor Hugo 1802–1885 s seznama popularnosti

    Francoski romantični pisatelj in pesnik, avtor romanov Nesrečniki in Notredamski zvonar, ki je v delih opozarjal na družbene krivice.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  24. Jane Austen 1775–1817 s seznama popularnosti

    Angleška pisateljica, ki je v romanih, kot sta Prevzetnost in pristranost ter Emma, z ironijo upodabljala življenje angleške podeželske gospode.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  25. Michel de Montaigne 1533–1592 iz doprinosa

    Z Eseji je utrdil osebni, samopreizprašujoči esej kot književno obliko in spodbudil razpravo o strpnosti ter mejah lastnega spoznanja.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  26. Fjodor Dostojevski 1821–1881 s seznama popularnosti

    Ruski pisatelj, ki je v romanih Zločin in kazen ter Bratje Karamazovi raziskoval vest, svobodo in vero.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  27. Mark Twain 1835–1910 s seznama popularnosti

    Ameriški pisatelj in humorist, ki je v romanih o Tomu Sawyerju in Huckleberryju Finnu prikazal življenje ob Misisipiju.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  28. Franz Kafka 1883–1924 s seznama popularnosti

    Praški pisatelj nemškega jezika, ki je v delih, kot so Preobrazba, Proces in Grad, upodabljal posameznikovo tesnobo pred brezosebno oblastjo.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  29. Gabriel García Márquez 1927–2014 s seznama popularnosti

    Kolumbijski pisatelj in novinar, predstavnik magičnega realizma in avtor romana Sto let samote; leta 1982 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  30. Virginia Woolf 1882–1941 s seznama popularnosti

    Modernistična pisateljica, ki je s tehniko toka zavesti v romanih, kot sta Gospa Dalloway in Na svetilnik, preoblikovala roman.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  31. James Joyce 1882–1941 s seznama popularnosti

    Irski pisatelj, ki je v romanih Ulikses in Finnegans Wake razvil tehniko toka zavesti in korenito prenovil romaneskno pripoved.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  32. Jorge Luis Borges 1899–1986 s seznama popularnosti

    V kratkih zgodbah, zbranih npr. v Ficciones in Alefu, je raziskoval labirinte, neskončnost in meje resničnosti.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  33. Toni Morrison 1931–2019 s seznama popularnosti

    V romanih, kot je Ljubljena, je upodabljala zgodovino in izkušnje temnopoltih Američanov; leta 1993 je prejela Nobelovo nagrado za književnost.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  34. Marcel Proust 1871–1922 s seznama popularnosti

    Francoski pisatelj romanesknega cikla V iskanju izgubljenega časa, ki raziskuje spomin, čas in notranje doživljanje.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  35. Ernest Hemingway 1899–1961 s seznama popularnosti

    Ameriški pisatelj zgoščenega sloga (teorija ledene gore), avtor del Zbogom, orožje in Starec in morje; leta 1954 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  36. Pablo Neruda 1904–1973 s seznama popularnosti

    Čilski pesnik ljubezenske in politične lirike, med drugim zbirke Canto General o zgodovini Latinske Amerike.

    Ø mesto 36,0 · GPT 36

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

16 · Področje

Klasična glasba in virtuozi

Skladatelji, virtuozi na inštrumentih, dirigenti in operni pevci klasičnih tradicij sveta, tudi sodobna klasika.

Modeli so predlagali 66 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Johann Sebastian Bach 1685–1750

    Baročni skladatelj, ki je v fugah, kantatah in pasijonih povezal kontrapunkt s harmonijo; avtor Matejevega pasijona.

    Ključni trenutek Bach, Köthen 1722: prvi zvezek Dobro uglašenega klavirja

    Ø 24,7 točke · omenilo 15/15

  2. Wolfgang Amadeus Mozart 1756–1791

    Skladatelj, ki je v 35 letih ustvaril več kot 600 del, od oper Figarova svatba in Čarobna piščal do simfonij.

    Ključni trenutek Mozart, Dunaj 1786: krstna uprizoritev Figarove svatbe

    Ø 23,7 točke · omenilo 15/15

  3. Ludwig van Beethoven 1770–1827

    Skladatelj, ki je s simfonijami, sonatami in godalnimi kvarteti povezal klasicizem in romantiko, mnoga dela že gluh.

    Ključni trenutek Beethoven, Dunaj 1824: krstna izvedba Devete simfonije

    Ø 23,6 točke · omenilo 15/15

  4. Richard Wagner 1813–1883

    Skladatelj, ki je z zamislijo celostne umetnine in ciklom Nibelungov prstan opero preoblikoval v glasbeno dramo.

    Ključni trenutek Wagner, Bayreuth 1876: prva celotna izvedba Nibelungovega prstana

    Ø 18,7 točke · omenilo 15/15

  5. Johannes Brahms 1833–1897

    Skladatelj, ki je v simfonijah, koncertih in komorni glasbi povezal klasične oblike z romantičnim izrazom.

    Ključni trenutek Brahms, Karlsruhe 1876: krstna izvedba njegove prve simfonije

    Ø 18,3 točke · omenilo 15/15

  6. Frédéric Chopin 1810–1849

    Skladatelj in pianist, ki je v nokturnih, etudah, baladah, mazurkah in polonezah klavirju odprl nove izrazne možnosti.

    Ključni trenutek Chopin, Pariz 1832: prvi pariški koncert v dvorani Pleyel

    Ø 18,2 točke · omenilo 15/15

  7. Pjotr Iljič Čajkovski 1840–1893

    Ruski skladatelj baletov Labodje jezero, Trnuljčica in Hrestač ter simfonij, ki rusko melodiko spajajo z zahodno formo.

    Ključni trenutek Čajkovski, Sankt Peterburg 1892: krstna uprizoritev Hrestača

    Ø 17,1 točke · omenilo 14/15

  8. Giuseppe Verdi 1813–1901

    Italijanski operni skladatelj, avtor oper Nabucco, Rigoletto, La traviata in Aida, ki so stalnica opernih odrov.

    Ključni trenutek Verdi, Milano 1842: v Scali krstno izvedejo opero Nabucco

    Ø 15,8 točke · omenilo 15/15

  9. Franz Schubert 1797–1828

    Avstrijski skladatelj, ki je napisal več kot 600 samospevov ter simfonije, klavirska in komorna dela na prehodu iz klasicizma v romantiko.

    Ključni trenutek Schubert, Dunaj 1814: uglasbi Goethejevo pesem Gretchen am Spinnrade

    Ø 15,2 točke · omenilo 13/15

  10. Joseph Haydn 1732–1809

    Avstrijski skladatelj klasicizma, ki je oblikoval simfonijo in godalni kvartet; napisal je več kot sto simfonij in oratorij Stvarjenje.

    Ključni trenutek Haydn, Eisenstadt 1761: postane podkapelnik na dvoru knezov Esterházy

    Ø 14,3 točke · omenilo 12/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Igor Stravinski 1882–1971

    Skladatelj, ki je z baleti Ognjeni ptič, Petruška in Pomladno obredje prenovil ritem in orkestralni zvok 20. stoletja.

    Ključni trenutek Stravinski, Pariz 1913: burna krstna izvedba Pomladnega obredja

    Ø 12,9 točke · omenilo 15/15

  2. Antonio Vivaldi 1678–1741

    Beneški baročni skladatelj in violinist, ki je ustalil tridelni solistični koncert in napisal več kot 500 koncertov.

    Ključni trenutek Vivaldi, Amsterdam 1725: izidejo Štirje letni časi

    Ø 12,9 točke · omenilo 13/15

  3. Georg Friedrich Händel 1685–1759

    Baročni skladatelj nemškega rodu, ki je v Londonu ustvaril opere, oratorije, kot je Mesija, in orkestrska dela, kot je Glasba na vodi.

    Ključni trenutek Händel, Dublin 1742: krstna izvedba oratorija Mesija

    Ø 12,9 točke · omenilo 12/15

  4. Claude Debussy 1862–1918

    Skladatelj, ki je z novimi harmonijami in barvitostjo zvoka zaznamoval glasbeni impresionizem.

    Ključni trenutek Debussy, Pariz 1894: krstna izvedba Preludija k Favnovemu popoldnevu

    Ø 11,3 točke · omenilo 12/15

  5. Franz Liszt 1811–1886

    Madžarski pianist virtuoz in skladatelj, ki je razvil simfonično pesnitev in razširil tehnične možnosti klavirja.

    Ključni trenutek Liszt, Weimar 1848: se ustali kot dvorni kapelnik in posveti komponiranju

    Ø 10,6 točke · omenilo 10/15

  6. Gustav Mahler 1860–1911

    Avstrijski skladatelj in dirigent, čigar obsežne simfonije in samospevi povezujejo pozno romantiko z glasbeno moderno.

    Ključni trenutek Mahler, Dunaj 1897: postane direktor dunajske dvorne opere

    Ø 9,3 točke · omenilo 12/15

  7. Niccolò Paganini 1782–1840

    Italijanski violinski virtuoz in skladatelj, ki je z novimi tehnikami igranja in 24 kapricami za violino solo razširil možnosti inštrumenta.

    Ključni trenutek Paganini, Milano 1820: izide njegovih 24 kapric za violino solo

    Ø 6,4 točke · omenilo 12/15

  8. Sergej Rahmaninov 1873–1943

    Ruski skladatelj in pianist, znan po poznoromantičnih klavirskih koncertih in preludijih ter po virtuoznem igranju.

    Ključni trenutek Rahmaninov, Moskva 1901: kot solist krstno izvede celoten 2. klavirski koncert

    Ø 5,3 točke · omenilo 9/15

  9. Dmitrij Šostakovič 1906–1975

    Sovjetski skladatelj petnajstih simfonij in petnajstih godalnih kvartetov, čigar ustvarjanje je zaznamovalo razmerje do stalinističnega režima.

    Ključni trenutek Šostakovič, Leningrad 1942: v obleganem mestu izvedejo njegovo Sedmo (Leningrajsko) simfonijo

    Ø 5,1 točke · omenilo 9/15

  10. Claudio Monteverdi 1567–1643

    Z opero Orfej in madrigali je povezal renesančno in baročno glasbo ter pomembno prispeval k razvoju opere.

    Ključni trenutek Monteverdi, Mantova 1607: uprizorijo njegovo opero Orfej

    Ø 4,3 točke · omenilo 7/15

  11. Maurice Ravel 1875–1937

    Francoski skladatelj, znan po prefinjeni orkestraciji, Boleru in orkestraciji Slik z razstave Modesta Musorgskega.

    Ključni trenutek Ravel, Pariz 1928: krstna izvedba Bolera

    Ø 3,4 točke · omenilo 6/15

  12. Robert Schumann 1810–1856

    Romantični skladatelj klavirskih ciklov, samospevov in simfonij ter glasbeni kritik, ustanovitelj revije Neue Zeitschrift für Musik.

    Ključni trenutek Schumann, Leipzig 1840: v letu poroke s Claro Wieck napiše več kot sto samospevov

    Ø 3,3 točke · omenilo 4/15

  13. Arturo Toscanini 1867–1957

    Italijanski dirigent, ki je vodil milansko Scalo, Metropolitansko opero v New Yorku in Simfonični orkester NBC ter zagovarjal zvestobo partituri.

    Ključni trenutek Toscanini, Milano 1926: vodi krstno izvedbo Puccinijeve opere Turandot

    Ø 3,0 točke · omenilo 8/15

  14. Richard Strauss 1864–1949

    Nemški skladatelj simfoničnih pesnitev, kot sta Don Juan in Tako je govoril Zaratustra, ter oper Saloma, Elektra in Kavalir z rožo.

    Ključni trenutek Strauss, Dresden 1905: krstna izvedba opere Saloma

    Ø 2,9 točke · omenilo 4/15

  15. Antonín Dvořák 1841–1904

    Češki skladatelj, ki je prvine ljudske glasbe vpletal v klasične oblike; znan je po Slovanskih plesih, simfoniji Iz novega sveta in operi Rusalka.

    Ključni trenutek Dvořák, New York 1893: krstna izvedba simfonije Iz novega sveta

    Ø 2,8 točke · omenilo 5/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Guido Areški ok. 991–po 1033 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Utrdil je zapis višin na črtovju in solmizacijo, ki sta pospešila učenje in omogočila zanesljiv prenos napevov.

    Ključno delo Micrologus, ok. 1025

  2. Jean-Philippe Rameau 1683–1764

    S teorijo temeljnega basa in obratov akordov je sistematiziral harmonijo; teorija je postala podlaga poznejšega pouka harmonije.

    Ključno delo Traité de l'harmonie, 1722

  3. Purandara Dasa ok. 1484–1564 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Tradicija mu pripisuje stopnjevan učni sistem karnatske glasbe; njegove začetne vaje se učenci učijo še danes.

    Ključno delo učne vaje in pesmi devaranama, 16. st.

  4. Zoltán Kodály 1882–1967

    Njegov pristop h glasbenemu opismenjevanju s petjem, ki so ga razvijali tudi sodelavci, je postal podlaga šolske glasbene vzgoje v mnogih državah.

    Ključno delo pristop h glasbeni vzgoji, od 1940-ih

  5. Šiniči Suzuki 1898–1998

    Razvil je metodo instrumentalnega pouka majhnih otrok po zgledu učenja materinščine; metoda se je razširila po svetu.

    Ključno delo Suzukijeva metoda (Talent Education), od 1940-ih

  6. Tjagaradža 1767–1847 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Njegove kriti so jedro karnatskega koncertnega in učnega repertoarja in ostajajo v živi praksi.

    Ključno delo Pancharatna kriti, ok. zač. 19. st.

  7. Giovanni Pierluigi da Palestrina ok. 1525–1594 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Njegova sakralna polifonija je prek Fuxovega učbenika (1725) stoletja služila kot vzor pri pouku kontrapunkta.

    Ključno delo Missa Papae Marcelli, izdana 1567

  8. Arnold Schönberg 1874–1951

    Razvil je dvanajsttonsko tehniko in kot učitelj močno vplival na glasbo 20. stoletja.

    Ključno delo Suita za klavir op. 25, 1921–23

  9. Béla Bartók 1881–1945

    Sistematično je zbiral in analiziral ljudske napeve ter jih povezal s sodobno kompozicijo; s tem je pomagal utemeljiti etnomuzikologijo.

    Ključno delo Mikrokozmos, 1926–39; zbirke ljudskih napevov

  10. Ravi Šankar 1920–2012

    Hindustansko klasično glasbo je predstavil svetovnemu občinstvu in vplival na zahodne glasbenike od minimalizma do popa.

    Ključno delo festival Monterey Pop, 1967

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Guido Areški ok. 991–po 1033 iz doprinosa

    Utrdil je zapis višin na črtovju in solmizacijo, ki sta pospešila učenje in omogočila zanesljiv prenos napevov.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  2. Johann Sebastian Bach 1685–1750 s seznama popularnosti

    Baročni skladatelj, ki je v fugah, kantatah in pasijonih povezal kontrapunkt s harmonijo; avtor Matejevega pasijona.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  3. Ludwig van Beethoven 1770–1827 s seznama popularnosti

    Skladatelj, ki je s simfonijami, sonatami in godalnimi kvarteti povezal klasicizem in romantiko, mnoga dela že gluh.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  4. Wolfgang Amadeus Mozart 1756–1791 s seznama popularnosti

    Skladatelj, ki je v 35 letih ustvaril več kot 600 del, od oper Figarova svatba in Čarobna piščal do simfonij.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  5. Joseph Haydn 1732–1809 s seznama popularnosti

    Avstrijski skladatelj klasicizma, ki je oblikoval simfonijo in godalni kvartet; napisal je več kot sto simfonij in oratorij Stvarjenje.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. Claudio Monteverdi 1567–1643 s seznama popularnosti

    Z opero Orfej in madrigali je povezal renesančno in baročno glasbo ter pomembno prispeval k razvoju opere.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  7. Antonio Vivaldi 1678–1741 s seznama popularnosti

    Beneški baročni skladatelj in violinist, ki je ustalil tridelni solistični koncert in napisal več kot 500 koncertov.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Frédéric Chopin 1810–1849 s seznama popularnosti

    Skladatelj in pianist, ki je v nokturnih, etudah, baladah, mazurkah in polonezah klavirju odprl nove izrazne možnosti.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  9. Zoltán Kodály 1882–1967 iz doprinosa

    Njegov pristop h glasbenemu opismenjevanju s petjem, ki so ga razvijali tudi sodelavci, je postal podlaga šolske glasbene vzgoje v mnogih državah.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  10. Šiniči Suzuki 1898–1998 iz doprinosa

    Razvil je metodo instrumentalnega pouka majhnih otrok po zgledu učenja materinščine; metoda se je razširila po svetu.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  11. Jean-Philippe Rameau 1683–1764 iz doprinosa

    S teorijo temeljnega basa in obratov akordov je sistematiziral harmonijo; teorija je postala podlaga poznejšega pouka harmonije.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  12. Richard Wagner 1813–1883 s seznama popularnosti

    Skladatelj, ki je z zamislijo celostne umetnine in ciklom Nibelungov prstan opero preoblikoval v glasbeno dramo.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  13. Béla Bartók 1881–1945 iz doprinosa

    Sistematično je zbiral in analiziral ljudske napeve ter jih povezal s sodobno kompozicijo; s tem je pomagal utemeljiti etnomuzikologijo.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  14. Tjagaradža 1767–1847 iz doprinosa

    Njegove kriti so jedro karnatskega koncertnega in učnega repertoarja in ostajajo v živi praksi.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  15. Purandara Dasa ok. 1484–1564 iz doprinosa

    Tradicija mu pripisuje stopnjevan učni sistem karnatske glasbe; njegove začetne vaje se učenci učijo še danes.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  16. Giovanni Pierluigi da Palestrina ok. 1525–1594 iz doprinosa

    Njegova sakralna polifonija je prek Fuxovega učbenika (1725) stoletja služila kot vzor pri pouku kontrapunkta.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  17. Georg Friedrich Händel 1685–1759 s seznama popularnosti

    Baročni skladatelj nemškega rodu, ki je v Londonu ustvaril opere, oratorije, kot je Mesija, in orkestrska dela, kot je Glasba na vodi.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  18. Pjotr Iljič Čajkovski 1840–1893 s seznama popularnosti

    Ruski skladatelj baletov Labodje jezero, Trnuljčica in Hrestač ter simfonij, ki rusko melodiko spajajo z zahodno formo.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  19. Franz Schubert 1797–1828 s seznama popularnosti

    Avstrijski skladatelj, ki je napisal več kot 600 samospevov ter simfonije, klavirska in komorna dela na prehodu iz klasicizma v romantiko.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  20. Igor Stravinski 1882–1971 s seznama popularnosti

    Skladatelj, ki je z baleti Ognjeni ptič, Petruška in Pomladno obredje prenovil ritem in orkestralni zvok 20. stoletja.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  21. Giuseppe Verdi 1813–1901 s seznama popularnosti

    Italijanski operni skladatelj, avtor oper Nabucco, Rigoletto, La traviata in Aida, ki so stalnica opernih odrov.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  22. Claude Debussy 1862–1918 s seznama popularnosti

    Skladatelj, ki je z novimi harmonijami in barvitostjo zvoka zaznamoval glasbeni impresionizem.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  23. Franz Liszt 1811–1886 s seznama popularnosti

    Madžarski pianist virtuoz in skladatelj, ki je razvil simfonično pesnitev in razširil tehnične možnosti klavirja.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  24. Arnold Schönberg 1874–1951 iz doprinosa

    Razvil je dvanajsttonsko tehniko in kot učitelj močno vplival na glasbo 20. stoletja.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  25. Ravi Šankar 1920–2012 iz doprinosa

    Hindustansko klasično glasbo je predstavil svetovnemu občinstvu in vplival na zahodne glasbenike od minimalizma do popa.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 4,0

  26. Johannes Brahms 1833–1897 s seznama popularnosti

    Skladatelj, ki je v simfonijah, koncertih in komorni glasbi povezal klasične oblike z romantičnim izrazom.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  27. Maurice Ravel 1875–1937 s seznama popularnosti

    Francoski skladatelj, znan po prefinjeni orkestraciji, Boleru in orkestraciji Slik z razstave Modesta Musorgskega.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  28. Gustav Mahler 1860–1911 s seznama popularnosti

    Avstrijski skladatelj in dirigent, čigar obsežne simfonije in samospevi povezujejo pozno romantiko z glasbeno moderno.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  29. Antonín Dvořák 1841–1904 s seznama popularnosti

    Češki skladatelj, ki je prvine ljudske glasbe vpletal v klasične oblike; znan je po Slovanskih plesih, simfoniji Iz novega sveta in operi Rusalka.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  30. Dmitrij Šostakovič 1906–1975 s seznama popularnosti

    Sovjetski skladatelj petnajstih simfonij in petnajstih godalnih kvartetov, čigar ustvarjanje je zaznamovalo razmerje do stalinističnega režima.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  31. Niccolò Paganini 1782–1840 s seznama popularnosti

    Italijanski violinski virtuoz in skladatelj, ki je z novimi tehnikami igranja in 24 kapricami za violino solo razširil možnosti inštrumenta.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  32. Robert Schumann 1810–1856 s seznama popularnosti

    Romantični skladatelj klavirskih ciklov, samospevov in simfonij ter glasbeni kritik, ustanovitelj revije Neue Zeitschrift für Musik.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  33. Sergej Rahmaninov 1873–1943 s seznama popularnosti

    Ruski skladatelj in pianist, znan po poznoromantičnih klavirskih koncertih in preludijih ter po virtuoznem igranju.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  34. Richard Strauss 1864–1949 s seznama popularnosti

    Nemški skladatelj simfoničnih pesnitev, kot sta Don Juan in Tako je govoril Zaratustra, ter oper Saloma, Elektra in Kavalir z rožo.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  35. Arturo Toscanini 1867–1957 s seznama popularnosti

    Italijanski dirigent, ki je vodil milansko Scalo, Metropolitansko opero v New Yorku in Simfonični orkester NBC ter zagovarjal zvestobo partituri.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

17 · Področje

Sodobna in ljudska glasba

Jazz, blues, rock, metal, pop, hip-hop, elektronska in filmska glasba, ljudska glasba in druge neklasične zvrsti; avtorji, izvajalci in pevci.

Modeli so predlagali 74 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Louis Armstrong 1901–1971

    Jazzovski trobentač in pevec, ki je improvizirani solo in scat petje postavil v središče jazza.

    Ključni trenutek Armstrong, Chicago 1928: posname West End Blues z uvodno kadenco

    Ø 21,9 točke · omenilo 15/15

  2. Elvis Presley 1935–1977

    Ameriški pevec in igralec, ki je s prepletanjem countryja ter ritma in bluesa populariziral rokenrol.

    Ključni trenutek Presley, Memphis 1954: pri založbi Sun Records posname pesem That's All Right

    Ø 21,7 točke · omenilo 15/15

  3. Bob Dylan r. 1941

    Kantavtor, ki je v ljudsko in rock glasbo vnesel literarna besedila; leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

    Ključni trenutek Dylan, Newport 1965: na folk festivalu nastopi z električno kitaro

    Ø 20,8 točke · omenilo 15/15

  4. Miles Davis 1926–1991

    Jazzovski trobentač, ki je z albumi, kot sta Kind of Blue in Bitches Brew, sooblikoval cool jazz, modalni jazz in jazz fusion.

    Ključni trenutek Davis, New York 1959: posname album Kind of Blue

    Ø 17,7 točke · omenilo 15/15

  5. Michael Jackson 1958–2009

    Pevec, plesalec in avtor pesmi, čigar album Thriller iz leta 1982 je eden najbolje prodajanih albumov v zgodovini.

    Ključni trenutek Jackson, Pasadena 1983: v televizijski oddaji Motown 25 prvič izvede plesni korak moonwalk

    Ø 15,6 točke · omenilo 15/15

  6. Duke Ellington 1899–1974

    Jazzovski skladatelj, pianist in vodja orkestra, ki je napisal več kot tisoč skladb in razširil oblikovne možnosti jazza.

    Ključni trenutek Ellington, New York 1927: z orkestrom začne redno nastopati v klubu Cotton Club

    Ø 15,2 točke · omenilo 12/15

  7. Jimi Hendrix 1942–1970

    Kitarist, pevec in skladatelj, ki je z inovativno rabo ojačevalnikov, popačenja in zvočnih efektov preoblikoval rockovsko kitaro.

    Ključni trenutek Hendrix, Monterey 1967: na pop festivalu zažge kitaro in zasloví v ZDA

    Ø 14,3 točke · omenilo 14/15

  8. John Lennon 1940–1980

    Soustanovitelj skupine The Beatles, ki je s Paulom McCartneyjem napisal večino njenih pesmi, nato pa ustvarjal samostojno in se zavzemal za mir.

    Ključni trenutek Lennon, Liverpool 1957: na župnijski prireditvi spozna Paula McCartneyja

    Ø 12,7 točke · omenilo 12/15

  9. Chuck Berry 1926–2017

    Kitarist, pevec in avtor pesmi, ki je s skladbami, kot sta Maybellene in Johnny B. Goode, oblikoval zvok in podobo rokenrola.

    Ključni trenutek Berry, Chicago 1955: pri založbi Chess posname skladbo Maybellene

    Ø 12,5 točke · omenilo 12/15

  10. David Bowie 1947–2016

    Britanski glasbenik, ki je s pogostimi menjavami slogov in odrskih likov, kot je Ziggy Stardust, vplival na rock in popularno kulturo.

    Ključni trenutek Bowie, 1972: izide album The Rise and Fall of Ziggy Stardust and the Spiders from Mars

    Ø 11,4 točke · omenilo 14/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Aretha Franklin 1942–2018

    Pevka soula in gospela, imenovana kraljica soula, ki je bila leta 1987 kot prva ženska sprejeta v Hram slavnih rokenrola.

    Ključni trenutek Franklin, 1967: njena izvedba pesmi Respect doseže prvo mesto ameriške lestvice Billboard

    Ø 11,3 točke · omenilo 14/15

  2. Paul McCartney r. 1942

    Kot član Beatlov je z Johnom Lennonom napisal večino njihovih pesmi, nato pa nadaljeval uspešno samostojno pot in s skupino Wings.

    Ključni trenutek McCartney, Liverpool 1957: spozna Johna Lennona in se pridruži njegovi skupini

    Ø 10,4 točke · omenilo 10/15

  3. Prince 1958–2016

    Ameriški pevec, kitarist in producent, ki je združeval funk, rock, R&B in pop ter na svojih albumih pogosto sam igral večino glasbil.

    Ključni trenutek Prince, 1984: izideta album in film Purple Rain

    Ø 8,7 točke · omenilo 11/15

  4. Charlie Parker 1920–1955

    Altovski saksofonist, ki je z Dizzyjem Gillespiejem razvil bebop, hiter in harmonsko zapleten slog modernega jazza.

    Ključni trenutek Parker, New York 1945: z Dizzyjem Gillespiejem posname ključne bebop skladbe

    Ø 8,3 točke · omenilo 7/15

  5. Stevie Wonder r. 1950

    Slepi ameriški pevec, skladatelj in multiinštrumentalist založbe Motown, ki je z albumi v 70. letih razširil izrazne možnosti soula in popa.

    Ključni trenutek Wonder, 1963: pri 13 letih se s skladbo Fingertips povzpne na vrh ameriške lestvice

    Ø 8,3 točke · omenilo 12/15

  6. Madonna r. 1958

    Ameriška pop pevka, ki je z nenehnim preoblikovanjem podobe in videospoti postala ena najbolje prodajanih glasbenic vseh časov.

    Ključni trenutek Madonna, New York 1983: izide njen prvi album Madonna

    Ø 7,7 točke · omenilo 11/15

  7. John Coltrane 1926–1967

    Jazzovski saksofonist in skladatelj, ki je z albumi, kot sta Giant Steps in A Love Supreme, razširil harmonske in duhovne razsežnosti jazza.

    Ključni trenutek Coltrane, Englewood Cliffs 1964: posname album A Love Supreme

    Ø 7,3 točke · omenilo 6/15

  8. James Brown 1933–2006

    Pevec in plesalec, ki je s poudarkom na ritmu in prvi dobi takta utemeljil funk ter vplival na hip hop.

    Ključni trenutek Brown, New York 1962: v gledališču Apollo posname album Live at the Apollo

    Ø 7,1 točke · omenilo 8/15

  9. Robert Johnson 1911–1938

    Bluesovski kitarist in pevec iz delte Mississippija, katerega posnetki iz let 1936 in 1937 so močno vplivali na blues in rock.

    Ključni trenutek Johnson, San Antonio 1936: na prvem snemanju posname tudi skladbo Cross Road Blues

    Ø 6,9 točke · omenilo 7/15

  10. Bob Marley 1945–1981

    Jamajški glasbenik, ki je z zasedbo The Wailers ponesel reggae v svet in v pesmih širil rastafarijanska sporočila ter poziv k miru.

    Ključni trenutek Marley, Kingston 1978: na koncertu One Love Peace na oder povabi politična tekmeca Manleyja in Seago

    Ø 6,5 točke · omenilo 12/15

  11. Freddie Mercury 1946–1991

    Britanski pevec in skladatelj skupine Queen, avtor pesmi Bohemian Rhapsody, znan po širokem glasovnem razponu in odrskih nastopih.

    Ključni trenutek Mercury, London 1985: s skupino Queen nastopi na koncertu Live Aid na stadionu Wembley

    Ø 5,9 točke · omenilo 10/15

  12. Billie Holiday 1915–1959

    Ameriška jazzovska pevka, ki je s svojim fraziranjem vplivala na vokalni jazz; s pesmijo Strange Fruit je opozorila na linčanje temnopoltih.

    Ključni trenutek Holiday, New York 1939: posname protestno pesem Strange Fruit o linčanju

    Ø 5,5 točke · omenilo 6/15

  13. Ella Fitzgerald 1917–1996

    Jazzovska pevka, znana po širokem glasovnem razponu, improviziranem petju scat in albumih ameriških standardov (Songbooks).

    Ključni trenutek Fitzgerald, New York 1934: zmaga na amaterskem večeru v gledališču Apollo

    Ø 5,5 točke · omenilo 7/15

  14. Frank Sinatra 1915–1998

    Ameriški pevec in igralec, znan po interpretacijah standardov ameriške popularne pesmi; za filmsko vlogo je prejel oskarja.

    Ključni trenutek Sinatra, Hollywood 1954: prejme oskarja za stransko vlogo v filmu Od tod do večnosti

    Ø 4,7 točke · omenilo 8/15

  15. B. B. King 1925–2015

    Bluesovski kitarist in pevec, čigar izrazno igranje solov z upogibanjem strun je vplivalo na generacije kitaristov.

    Ključni trenutek King, Chicago 1964: v gledališču Regal posname album v živo Live at the Regal

    Ø 4,6 točke · omenilo 7/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Les Paul 1915–2009

    Razvijal je večplastno snemanje in električno kitarsko prakso ter pomagal uveljaviti studio kot ustvarjalno orodje številnih zvrsti; razvoj je imel tudi druge ključne sodelavce.

    Ključno delo večplastni posnetek Lover, 1948

  2. Thomas A. Dorsey 1899–1993

    S skladbami, založništvom in organiziranjem pevskih zborov je soustvaril moderni črnski gospel, pomembno izhodišče poznejšega soula.

    Ključno delo Precious Lord, Take My Hand, 1932

  3. DJ Kool Herc 1955–

    S podaljševanjem instrumentalnih breakov pri nastopih je soustvaril izvajalsko podlago hip-hopa ter prostor za plesalce in govorne izvajalce.

    Ključno delo breakbeat zabave v Bronxu, 1973

  4. W. C. Handy 1873–1958

    Z objavljanjem in izvajanjem bluesovskih skladb je pomagal prenesti regionalne glasbene prakse v širši profesionalni repertoar; bluesa ni izumil.

    Ključno delo The Memphis Blues, 1912

  5. Um Kalsum ok. 1900–1975 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z radijskimi koncerti in razširjenim improvizacijskim petjem je za več generacij oblikovala arabsko vokalno interpretacijo in skupni repertoar.

    Ključno delo interpretacija Enta Omri, 1964

  6. Muddy Waters 1913–1983

    S sodelavci je oblikoval vpliven zvok električnega čikaškega bluesa, ki je postal pomemben izvajalski in repertoarni vzor rockovskim glasbenikom.

    Ključno delo I Can't Be Satisfied, 1948

  7. Sister Rosetta Tharpe 1915–1973

    Gospelovsko petje je povezala z izrazito električno kitaro in ritmičnim nastopom ter postala pomembna zgodnja vzornica rockovskih izvajalcev.

    Ključno delo Strange Things Happening Every Day, izdaja 1945

  8. Ray Charles 1930–2004

    S povezovanjem gospela, bluesa in rhythm and bluesa je soustvaril pevski in aranžerski jezik soula, ki so ga prevzemali številni nasledniki.

    Ključno delo I Got a Woman, 1954

  9. King Tubby 1941–1989

    Z odstranjevanjem in preoblikovanjem zvočnih slojev ter uporabo odmeva je soustvaril dubovsko remiksanje, pomembno za poznejšo elektronsko glasbo.

    Ključno delo King Tubby Meets Rockers Uptown, z Augustusom Pablom, 1976

  10. Antônio Carlos Jobim 1927–1994

    Skladateljsko je soustvaril bossa novo in trajen repertoar, ki je brazilsko pesem povezal z mednarodno jazzovsko in popularno prakso.

    Ključno delo Garota de Ipanema, z Viniciusom de Moraesom, 1962

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Louis Armstrong 1901–1971 s seznama popularnosti

    Jazzovski trobentač in pevec, ki je improvizirani solo in scat petje postavil v središče jazza.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  2. James Brown 1933–2006 s seznama popularnosti

    Pevec in plesalec, ki je s poudarkom na ritmu in prvi dobi takta utemeljil funk ter vplival na hip hop.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  3. Chuck Berry 1926–2017 s seznama popularnosti

    Kitarist, pevec in avtor pesmi, ki je s skladbami, kot sta Maybellene in Johnny B. Goode, oblikoval zvok in podobo rokenrola.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  4. Duke Ellington 1899–1974 s seznama popularnosti

    Jazzovski skladatelj, pianist in vodja orkestra, ki je napisal več kot tisoč skladb in razširil oblikovne možnosti jazza.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  5. Thomas A. Dorsey 1899–1993 iz doprinosa

    S skladbami, založništvom in organiziranjem pevskih zborov je soustvaril moderni črnski gospel, pomembno izhodišče poznejšega soula.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. Ray Charles 1930–2004 iz doprinosa

    S povezovanjem gospela, bluesa in rhythm and bluesa je soustvaril pevski in aranžerski jezik soula, ki so ga prevzemali številni nasledniki.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  7. Bob Dylan r. 1941 s seznama popularnosti

    Kantavtor, ki je v ljudsko in rock glasbo vnesel literarna besedila; leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Miles Davis 1926–1991 s seznama popularnosti

    Jazzovski trobentač, ki je z albumi, kot sta Kind of Blue in Bitches Brew, sooblikoval cool jazz, modalni jazz in jazz fusion.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  9. Um Kalsum ok. 1900–1975 iz doprinosa

    Z radijskimi koncerti in razširjenim improvizacijskim petjem je za več generacij oblikovala arabsko vokalno interpretacijo in skupni repertoar.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  10. Les Paul 1915–2009 iz doprinosa

    Razvijal je večplastno snemanje in električno kitarsko prakso ter pomagal uveljaviti studio kot ustvarjalno orodje številnih zvrsti; razvoj je imel tudi druge ključne sodelavce.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  11. DJ Kool Herc 1955– iz doprinosa

    S podaljševanjem instrumentalnih breakov pri nastopih je soustvaril izvajalsko podlago hip-hopa ter prostor za plesalce in govorne izvajalce.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  12. Charlie Parker 1920–1955 s seznama popularnosti

    Altovski saksofonist, ki je z Dizzyjem Gillespiejem razvil bebop, hiter in harmonsko zapleten slog modernega jazza.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  13. King Tubby 1941–1989 iz doprinosa

    Z odstranjevanjem in preoblikovanjem zvočnih slojev ter uporabo odmeva je soustvaril dubovsko remiksanje, pomembno za poznejšo elektronsko glasbo.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  14. Antônio Carlos Jobim 1927–1994 iz doprinosa

    Skladateljsko je soustvaril bossa novo in trajen repertoar, ki je brazilsko pesem povezal z mednarodno jazzovsko in popularno prakso.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  15. Muddy Waters 1913–1983 iz doprinosa

    S sodelavci je oblikoval vpliven zvok električnega čikaškega bluesa, ki je postal pomemben izvajalski in repertoarni vzor rockovskim glasbenikom.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  16. Stevie Wonder r. 1950 s seznama popularnosti

    Slepi ameriški pevec, skladatelj in multiinštrumentalist založbe Motown, ki je z albumi v 70. letih razširil izrazne možnosti soula in popa.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  17. Paul McCartney r. 1942 s seznama popularnosti

    Kot član Beatlov je z Johnom Lennonom napisal večino njihovih pesmi, nato pa nadaljeval uspešno samostojno pot in s skupino Wings.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  18. John Lennon 1940–1980 s seznama popularnosti

    Soustanovitelj skupine The Beatles, ki je s Paulom McCartneyjem napisal večino njenih pesmi, nato pa ustvarjal samostojno in se zavzemal za mir.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  19. Jimi Hendrix 1942–1970 s seznama popularnosti

    Kitarist, pevec in skladatelj, ki je z inovativno rabo ojačevalnikov, popačenja in zvočnih efektov preoblikoval rockovsko kitaro.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  20. John Coltrane 1926–1967 s seznama popularnosti

    Jazzovski saksofonist in skladatelj, ki je z albumi, kot sta Giant Steps in A Love Supreme, razširil harmonske in duhovne razsežnosti jazza.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  21. Bob Marley 1945–1981 s seznama popularnosti

    Jamajški glasbenik, ki je z zasedbo The Wailers ponesel reggae v svet in v pesmih širil rastafarijanska sporočila ter poziv k miru.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  22. W. C. Handy 1873–1958 iz doprinosa

    Z objavljanjem in izvajanjem bluesovskih skladb je pomagal prenesti regionalne glasbene prakse v širši profesionalni repertoar; bluesa ni izumil.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  23. Billie Holiday 1915–1959 s seznama popularnosti

    Ameriška jazzovska pevka, ki je s svojim fraziranjem vplivala na vokalni jazz; s pesmijo Strange Fruit je opozorila na linčanje temnopoltih.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  24. Sister Rosetta Tharpe 1915–1973 iz doprinosa

    Gospelovsko petje je povezala z izrazito električno kitaro in ritmičnim nastopom ter postala pomembna zgodnja vzornica rockovskih izvajalcev.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  25. Michael Jackson 1958–2009 s seznama popularnosti

    Pevec, plesalec in avtor pesmi, čigar album Thriller iz leta 1982 je eden najbolje prodajanih albumov v zgodovini.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  26. Aretha Franklin 1942–2018 s seznama popularnosti

    Pevka soula in gospela, imenovana kraljica soula, ki je bila leta 1987 kot prva ženska sprejeta v Hram slavnih rokenrola.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  27. Prince 1958–2016 s seznama popularnosti

    Ameriški pevec, kitarist in producent, ki je združeval funk, rock, R&B in pop ter na svojih albumih pogosto sam igral večino glasbil.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  28. Frank Sinatra 1915–1998 s seznama popularnosti

    Ameriški pevec in igralec, znan po interpretacijah standardov ameriške popularne pesmi; za filmsko vlogo je prejel oskarja.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  29. David Bowie 1947–2016 s seznama popularnosti

    Britanski glasbenik, ki je s pogostimi menjavami slogov in odrskih likov, kot je Ziggy Stardust, vplival na rock in popularno kulturo.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  30. Madonna r. 1958 s seznama popularnosti

    Ameriška pop pevka, ki je z nenehnim preoblikovanjem podobe in videospoti postala ena najbolje prodajanih glasbenic vseh časov.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  31. Elvis Presley 1935–1977 s seznama popularnosti

    Ameriški pevec in igralec, ki je s prepletanjem countryja ter ritma in bluesa populariziral rokenrol.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  32. B. B. King 1925–2015 s seznama popularnosti

    Bluesovski kitarist in pevec, čigar izrazno igranje solov z upogibanjem strun je vplivalo na generacije kitaristov.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  33. Ella Fitzgerald 1917–1996 s seznama popularnosti

    Jazzovska pevka, znana po širokem glasovnem razponu, improviziranem petju scat in albumih ameriških standardov (Songbooks).

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  34. Robert Johnson 1911–1938 s seznama popularnosti

    Bluesovski kitarist in pevec iz delte Mississippija, katerega posnetki iz let 1936 in 1937 so močno vplivali na blues in rock.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  35. Freddie Mercury 1946–1991 s seznama popularnosti

    Britanski pevec in skladatelj skupine Queen, avtor pesmi Bohemian Rhapsody, znan po širokem glasovnem razponu in odrskih nastopih.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

18 · Področje

Vizualni umetniki in oblikovalci

Slikarji, kiparji, fotografi, avtorji stripov in ilustratorji, oblikovalci, tudi modni.

Modeli so predlagali 85 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Leonardo da Vinci 1452–1519

    Renesančni slikar in raziskovalec, avtor Mone Lize in Zadnje večerje, ki je v zvezkih preučeval anatomijo in stroje.

    Ključni trenutek Leonardo, Milano ok. 1495: začne slikati Zadnjo večerjo

    Ø 23,0 točke · omenilo 14/15

  2. Michelangelo 1475–1564

    Kipar, slikar in arhitekt, avtor Davida, poslikave stropa Sikstinske kapele in zasnove kupole bazilike sv. Petra.

    Ključni trenutek Michelangelo, Rim 1512: dokonča poslikavo stropa Sikstinske kapele

    Ø 21,9 točke · omenilo 14/15

  3. Pablo Picasso 1881–1973

    Slikar in kipar, ki je z Georgesom Braquem razvil kubizem; avtor Gospodičen iz Avignona in Guernice.

    Ključni trenutek Picasso, Pariz 1907: Gospodične iz Avignona, korak h kubizmu

    Ø 20,5 točke · omenilo 15/15

  4. Vincent van Gogh 1853–1890

    Postimpresionistični slikar, čigar žive barve in izrazite poteze čopiča so utrle pot ekspresionizmu.

    Ključni trenutek Van Gogh, Saint-Rémy 1889: naslika Zvezdno noč

    Ø 20,3 točke · omenilo 15/15

  5. Rembrandt 1606–1669

    Nizozemski baročni slikar in grafik, ki je s svetlobo in senco poglobil skupinske portrete, avtoportrete in jedkanice.

    Ključni trenutek Rembrandt, Amsterdam 1642: dokonča Nočno stražo

    Ø 19,9 točke · omenilo 14/15

  6. Claude Monet 1840–1926

    Francoski slikar, čigar slika Vtis, sončni vzhod je dala ime impresionizmu; v serijah je slikal spremembe svetlobe.

    Ključni trenutek Monet, Le Havre 1872: naslika Vtis, sončni vzhod

    Ø 18,3 točke · omenilo 15/15

  7. Rafael 1483–1520

    Renesančni slikar, znan po uravnoteženih Madonah in freskah v vatikanskih sobah, kot je Atenska šola.

    Ključni trenutek Rafael, Rim ok. 1510: freska Atenska šola v Vatikanu

    Ø 13,8 točke · omenilo 11/15

  8. Salvador Dalí 1904–1989

    Španski nadrealistični slikar, znan po natančno naslikanih sanjskih in iracionalnih podobah.

    Ključni trenutek Dalí, 1931: naslika Obstojnost spomina (La persistencia de la memoria) z mehkimi urami

    Ø 12,3 točke · omenilo 12/15

  9. Henri Matisse 1869–1954

    Osrednji predstavnik fovizma, ki je barvo uporabljal izrazno in neodvisno od narave; v poznih letih je ustvarjal izreze iz papirja.

    Ključni trenutek Matisse, Pariz 1905: na Jesenskem salonu razstavi slike, po katerih fovizem dobi ime

    Ø 12,0 točke · omenilo 14/15

  10. Andy Warhol 1928–1987

    Predstavnik pop arta, ki je s sitotiskom in ponavljanjem podob potrošnih izdelkov in zvezdnikov raziskoval množično kulturo.

    Ključni trenutek Warhol, Los Angeles 1962: razstavi slike pločevink juhe Campbell

    Ø 10,7 točke · omenilo 13/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Johannes Vermeer 1632–1675

    Nizozemski slikar iz Delfta, znan po mirnih prizorih iz vsakdanjega življenja in upodobitvi svetlobe; med njegovimi deli sta Mlekarica in Dekle z bisernim uhanom.

    Ključni trenutek Vermeer, Delft 1653: postane član slikarskega ceha sv. Luka

    Ø 10,5 točke · omenilo 10/15

  2. Frida Kahlo 1907–1954

    Mehiška slikarka, ki je v avtoportretih upodabljala telesno bolečino, identiteto in mehiško ljudsko izročilo.

    Ključni trenutek Kahlo, Ciudad de México 1925: po hudi nesreči z avtobusom med okrevanjem začne slikati

    Ø 8,9 točke · omenilo 12/15

  3. Caravaggio 1571–1610

    Italijanski baročni slikar, ki je z ostrim kontrastom svetlobe in sence ter realističnimi modeli močno vplival na evropsko slikarstvo.

    Ključni trenutek Caravaggio, Rim 1600: za kapelo Contarelli dokonča sliko Poklicanje svetega Mateja

    Ø 8,3 točke · omenilo 7/15

  4. Paul Cézanne 1839–1906

    Postimpresionistični slikar, ki je naravo gradil iz preprostih geometrijskih oblik in s tem vplival na kubizem.

    Ključni trenutek Cézanne, Pariz 1895: prva samostojna razstava pri Ambroisu Vollardu

    Ø 7,3 točke · omenilo 9/15

  5. Diego Velázquez 1599–1660

    Španski dvorni slikar Filipa IV., čigar slika Las Meninas z igro pogledov je vplivala na Goyo, Maneta in Picassa.

    Ključni trenutek Velázquez, Madrid 1656: naslika Las Meninas

    Ø 7,3 točke · omenilo 7/15

  6. Francisco Goya 1746–1828

    Španski slikar in grafik, ki je v Kapricih, Grozotah vojne in Črnih slikah razkril temne plati človeka in vojne.

    Ključni trenutek Goya, Madrid 1814: naslika Tretji maj 1808

    Ø 7,3 točke · omenilo 7/15

  7. Albrecht Dürer 1471–1528

    Nemški renesančni slikar in grafik, mojster lesoreza in bakroreza, ki je pisal tudi teoretična dela o geometriji in proporcih.

    Ključni trenutek Dürer, Nürnberg 1498: izide cikel lesorezov Apokalipsa

    Ø 7,2 točke · omenilo 9/15

  8. Auguste Rodin 1840–1917

    Francoski kipar, avtor del Mislec, Poljub in Vrata pekla, ki je z izrazno obdelavo površine in gibanja odprl pot moderni skulpturi.

    Ključni trenutek Rodin, Pariz 1880: prejme naročilo za bronasta vrata, ki postanejo Vrata pekla

    Ø 7,1 točke · omenilo 11/15

  9. Vasilij Kandinski 1866–1944

    Ruski slikar in teoretik, eden prvih ustvarjalcev povsem abstraktnega slikarstva, ki je barve in oblike povezoval z glasbo; poučeval je na Bauhausu.

    Ključni trenutek Kandinski, München 1911: izide spis O duhovnem v umetnosti in nastane skupina Modri jezdec

    Ø 5,3 točke · omenilo 8/15

  10. Jackson Pollock 1912–1956

    Abstraktni ekspresionist, znan po tehniki kapljanja in polivanja barve na platno, položeno na tla.

    Ključni trenutek Pollock, Long Island 1947: začne kapljati barvo na platno, položeno na tla

    Ø 5,1 točke · omenilo 8/15

  11. Donatello ok. 1386–1466

    Firenški renesančni kipar, avtor bronastega Davida, prvega samostoječega aktnega kipa po antiki.

    Ključni trenutek Donatello, Padova 1453: dokonča bronasti konjeniški kip Gattamelate

    Ø 4,7 točke · omenilo 6/15

  12. Ansel Adams 1902–1984

    Fotograf ameriške divjine, zlasti Yosemita, ki je s sistemom con natančno nadzoroval tonske vrednosti črno-belih fotografij.

    Ključni trenutek Adams, Yosemite 1927: posname fotografijo Monolith, the Face of Half Dome

    Ø 4,5 točke · omenilo 8/15

  13. Tizian ok. 1488–1576

    Beneški renesančni slikar, ki je z izrazno rabo barve in svobodnim nanosom čopiča prenovil oltarne slike, portrete in mitološke prizore.

    Ključni trenutek Tizian, Benetke 1518: v cerkvi Frari odkrijejo njegovo oltarno sliko Marijino vnebovzetje

    Ø 4,3 točke · omenilo 4/15

  14. Georgia O'Keeffe 1887–1986

    Ameriška modernistična slikarka, znana po povečanih upodobitvah cvetov, newyorških nebotičnikov in pokrajin Nove Mehike.

    Ključni trenutek O'Keeffe, New York 1916: Alfred Stieglitz prvič razstavi njene risbe v galeriji 291

    Ø 4,1 točke · omenilo 6/15

  15. Kacušika Hokusai 1760–1849

    Japonski slikar in grafik ukiyo-e, avtor serije barvnih lesorezov Šestintrideset pogledov na goro Fudži.

    Ključni trenutek Hokusai, Edo ok. 1831: izide lesorez Veliki val ob Kanagavi

    Ø 4,0 točke · omenilo 9/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Giotto di Bondone ok. 1267–1337 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    S telesnostjo figur, prostorsko povezanostjo in čustvenim izrazom je razvil vpliven način slikarske pripovedi v Italiji, na katerem so gradili renesančni slikarji.

    Ključno delo freske kapele Scrovegni, Padova, ok. 1305

  2. William Henry Fox Talbot 1800–1877

    Razvil je negativno-pozitivni postopek (kalotipijo), ki je omogočil več kopij iste fotografije in nakazal pot poznejši fotografiji na film; fotografijo so sočasno razvijali tudi drugi.

    Ključno delo kalotipija, patent 1841

  3. Wang Xizhi ok. 303–361 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Njegov slog, ki ga poznamo predvsem prek kopij in odtisov, je več kot tisočletje služil kot osrednji vzor za učenje kaligrafije na Kitajskem in v vzhodni Aziji.

    Ključno delo Lantingji xu (Predgovor k pesmim iz Orhidejnega paviljona), 353

  4. Jan van Eyck ok. 1390–1441 ≈ negotovo (datacija ali pripis)

    Z izpopolnjeno tehniko oljnih lazur je dosegel novo natančnost svetlobe in snovi, kar je oblikovalo evropsko slikarstvo; oljne barve ni izumil.

    Ključno delo Gentski oltar (s Hubertom van Eyckom), 1432

  5. William Morris 1834–1896

    Gibanje Arts and Crafts je povezal z oblikovanjem vsakdanjih predmetov; vplival je na poznejše oblikovalske šole, ki so dobro oblikovanje razumele kot del vsakdanjega življenja.

    Ključno delo Kelmscott Press, 1891

  6. Osamu Tezuka 1928–1989

    S filmskim kadriranjem in dolgimi pripovedmi je oblikoval jezik sodobne mange, z animirano serijo Astro Boy pa postavil vzorec japonske televizijske animacije.

    Ključno delo Tetsuwan Atomu, manga 1952, TV-serija 1963

  7. Adrian Frutiger 1928–2015

    Njegove pisave Univers, Frutiger in OCR-B so postale standard v tisku, javni signalizaciji in strojno berljivih besedilih.

    Ključno delo Univers, 1957

  8. Harry Beck 1902–1974

    V shemi londonske podzemne železnice je geografsko natančnost nadomestil s preglednostjo povezav; shema je postala vzor zemljevidov javnega prometa po svetu.

    Ključno delo shema londonske podzemne železnice, 1933

  9. Radža Ravi Varma 1848–1906

    Evropsko oljno tehniko je povezal z indijskimi temami; njegove litografske reprodukcije so podobe hindujskih božanstev in epov množično razširile po domovih.

    Ključno delo litografska tiskarna, 1894

  10. Marcel Duchamp 1887–1968

    Z readymadi je poudarek umetnosti premaknil z izdelave na zamisel in kontekst ter odprl pot konceptualni umetnosti.

    Ključno delo Fontana, 1917

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Harry Beck 1902–1974 iz doprinosa

    V shemi londonske podzemne železnice je geografsko natančnost nadomestil s preglednostjo povezav; shema je postala vzor zemljevidov javnega prometa po svetu.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  2. William Henry Fox Talbot 1800–1877 iz doprinosa

    Razvil je negativno-pozitivni postopek (kalotipijo), ki je omogočil več kopij iste fotografije in nakazal pot poznejši fotografiji na film; fotografijo so sočasno razvijali tudi drugi.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  3. Osamu Tezuka 1928–1989 iz doprinosa

    S filmskim kadriranjem in dolgimi pripovedmi je oblikoval jezik sodobne mange, z animirano serijo Astro Boy pa postavil vzorec japonske televizijske animacije.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  4. Wang Xizhi ok. 303–361 iz doprinosa

    Njegov slog, ki ga poznamo predvsem prek kopij in odtisov, je več kot tisočletje služil kot osrednji vzor za učenje kaligrafije na Kitajskem in v vzhodni Aziji.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  5. Albrecht Dürer 1471–1528 s seznama popularnosti

    Nemški renesančni slikar in grafik, mojster lesoreza in bakroreza, ki je pisal tudi teoretična dela o geometriji in proporcih.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. Adrian Frutiger 1928–2015 iz doprinosa

    Njegove pisave Univers, Frutiger in OCR-B so postale standard v tisku, javni signalizaciji in strojno berljivih besedilih.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  7. Giotto di Bondone ok. 1267–1337 iz doprinosa

    S telesnostjo figur, prostorsko povezanostjo in čustvenim izrazom je razvil vpliven način slikarske pripovedi v Italiji, na katerem so gradili renesančni slikarji.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Jan van Eyck ok. 1390–1441 iz doprinosa

    Z izpopolnjeno tehniko oljnih lazur je dosegel novo natančnost svetlobe in snovi, kar je oblikovalo evropsko slikarstvo; oljne barve ni izumil.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  9. William Morris 1834–1896 iz doprinosa

    Gibanje Arts and Crafts je povezal z oblikovanjem vsakdanjih predmetov; vplival je na poznejše oblikovalske šole, ki so dobro oblikovanje razumele kot del vsakdanjega življenja.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  10. Pablo Picasso 1881–1973 s seznama popularnosti

    Slikar in kipar, ki je z Georgesom Braquem razvil kubizem; avtor Gospodičen iz Avignona in Guernice.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  11. Radža Ravi Varma 1848–1906 iz doprinosa

    Evropsko oljno tehniko je povezal z indijskimi temami; njegove litografske reprodukcije so podobe hindujskih božanstev in epov množično razširile po domovih.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  12. Kacušika Hokusai 1760–1849 s seznama popularnosti

    Japonski slikar in grafik ukiyo-e, avtor serije barvnih lesorezov Šestintrideset pogledov na goro Fudži.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  13. Michelangelo 1475–1564 s seznama popularnosti

    Kipar, slikar in arhitekt, avtor Davida, poslikave stropa Sikstinske kapele in zasnove kupole bazilike sv. Petra.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  14. Leonardo da Vinci 1452–1519 s seznama popularnosti

    Renesančni slikar in raziskovalec, avtor Mone Lize in Zadnje večerje, ki je v zvezkih preučeval anatomijo in stroje.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  15. Marcel Duchamp 1887–1968 iz doprinosa

    Z readymadi je poudarek umetnosti premaknil z izdelave na zamisel in kontekst ter odprl pot konceptualni umetnosti.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  16. Claude Monet 1840–1926 s seznama popularnosti

    Francoski slikar, čigar slika Vtis, sončni vzhod je dala ime impresionizmu; v serijah je slikal spremembe svetlobe.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  17. Paul Cézanne 1839–1906 s seznama popularnosti

    Postimpresionistični slikar, ki je naravo gradil iz preprostih geometrijskih oblik in s tem vplival na kubizem.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  18. Vasilij Kandinski 1866–1944 s seznama popularnosti

    Ruski slikar in teoretik, eden prvih ustvarjalcev povsem abstraktnega slikarstva, ki je barve in oblike povezoval z glasbo; poučeval je na Bauhausu.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  19. Henri Matisse 1869–1954 s seznama popularnosti

    Osrednji predstavnik fovizma, ki je barvo uporabljal izrazno in neodvisno od narave; v poznih letih je ustvarjal izreze iz papirja.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  20. Caravaggio 1571–1610 s seznama popularnosti

    Italijanski baročni slikar, ki je z ostrim kontrastom svetlobe in sence ter realističnimi modeli močno vplival na evropsko slikarstvo.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  21. Francisco Goya 1746–1828 s seznama popularnosti

    Španski slikar in grafik, ki je v Kapricih, Grozotah vojne in Črnih slikah razkril temne plati človeka in vojne.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  22. Tizian ok. 1488–1576 s seznama popularnosti

    Beneški renesančni slikar, ki je z izrazno rabo barve in svobodnim nanosom čopiča prenovil oltarne slike, portrete in mitološke prizore.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  23. Donatello ok. 1386–1466 s seznama popularnosti

    Firenški renesančni kipar, avtor bronastega Davida, prvega samostoječega aktnega kipa po antiki.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  24. Auguste Rodin 1840–1917 s seznama popularnosti

    Francoski kipar, avtor del Mislec, Poljub in Vrata pekla, ki je z izrazno obdelavo površine in gibanja odprl pot moderni skulpturi.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  25. Rembrandt 1606–1669 s seznama popularnosti

    Nizozemski baročni slikar in grafik, ki je s svetlobo in senco poglobil skupinske portrete, avtoportrete in jedkanice.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  26. Rafael 1483–1520 s seznama popularnosti

    Renesančni slikar, znan po uravnoteženih Madonah in freskah v vatikanskih sobah, kot je Atenska šola.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  27. Vincent van Gogh 1853–1890 s seznama popularnosti

    Postimpresionistični slikar, čigar žive barve in izrazite poteze čopiča so utrle pot ekspresionizmu.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  28. Ansel Adams 1902–1984 s seznama popularnosti

    Fotograf ameriške divjine, zlasti Yosemita, ki je s sistemom con natančno nadzoroval tonske vrednosti črno-belih fotografij.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  29. Diego Velázquez 1599–1660 s seznama popularnosti

    Španski dvorni slikar Filipa IV., čigar slika Las Meninas z igro pogledov je vplivala na Goyo, Maneta in Picassa.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  30. Andy Warhol 1928–1987 s seznama popularnosti

    Predstavnik pop arta, ki je s sitotiskom in ponavljanjem podob potrošnih izdelkov in zvezdnikov raziskoval množično kulturo.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  31. Georgia O'Keeffe 1887–1986 s seznama popularnosti

    Ameriška modernistična slikarka, znana po povečanih upodobitvah cvetov, newyorških nebotičnikov in pokrajin Nove Mehike.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  32. Jackson Pollock 1912–1956 s seznama popularnosti

    Abstraktni ekspresionist, znan po tehniki kapljanja in polivanja barve na platno, položeno na tla.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  33. Salvador Dalí 1904–1989 s seznama popularnosti

    Španski nadrealistični slikar, znan po natančno naslikanih sanjskih in iracionalnih podobah.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  34. Frida Kahlo 1907–1954 s seznama popularnosti

    Mehiška slikarka, ki je v avtoportretih upodabljala telesno bolečino, identiteto in mehiško ljudsko izročilo.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  35. Johannes Vermeer 1632–1675 s seznama popularnosti

    Nizozemski slikar iz Delfta, znan po mirnih prizorih iz vsakdanjega življenja in upodobitvi svetlobe; med njegovimi deli sta Mlekarica in Dekle z bisernim uhanom.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

19 · Področje

Film, televizija, gledališče in ples

Režiserji in igralci, scenaristi, animacija, televizija, gledališki ustvarjalci, plesalci in koreografi; dramatiki so med pisatelji, filmski skladatelji v sodobni glasbi.

Modeli so predlagali 92 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Alfred Hitchcock 1899–1980

    Britansko-ameriški režiser, ki je suspenz z montažo in kadriranjem razvil v natančno filmsko tehniko.

    Ključni trenutek Hitchcock, Hollywood 1959: posname prizor pod prho za »Psiho«

    Ø 23,7 točke · omenilo 15/15

  2. Charlie Chaplin 1889–1977

    Britanski igralec, režiser in skladatelj, čigar lik Potepuha je postal svetovni simbol nemega filma.

    Ključni trenutek Chaplin, Los Angeles 1914: prvič nastopi kot Potepuh

    Ø 21,1 točke · omenilo 14/15

  3. Akira Kurosawa 1910–1998

    Japonski režiser, čigar filmi, kot sta »Rašomon« in »Sedem samurajev«, so vplivali na filmsko pripoved po svetu.

    Ključni trenutek Kurosawa, Benetke 1951: »Rašomon« osvoji zlatega leva

    Ø 20,6 točke · omenilo 15/15

  4. Orson Welles 1915–1985

    Ameriški režiser in igralec, ki je v prvencu »Državljan Kane« povezal globinsko ostrino in nelinearno pripoved.

    Ključni trenutek Welles, New York 1941: premiera filma »Državljan Kane«

    Ø 18,4 točke · omenilo 13/15

  5. Ingmar Bergman 1918–2007

    Švedski filmski in gledališki režiser, ki je v svojih delih raziskoval vero, smrt in notranje življenje človeka.

    Ključni trenutek Bergman, Cannes 1957: »Sedmi pečat« prejme posebno nagrado žirije

    Ø 17,8 točke · omenilo 14/15

  6. Federico Fellini 1920–1993

    Italijanski filmski režiser, ki je v filmih, kot sta Sladko življenje in 8½, prepletal resničnost, sanje in spomine.

    Ključni trenutek Fellini, Cannes 1960: Sladko življenje prejme zlato palmo

    Ø 17,5 točke · omenilo 14/15

  7. Stanley Kubrick 1928–1999

    Ameriški režiser, ki je z natančno izdelanimi filmi in tehničnimi novostmi preoblikoval več filmskih žanrov.

    Ključni trenutek Kubrick, Washington 1968: premiera filma »2001: Odiseja v vesolju«

    Ø 17,0 točke · omenilo 13/15

  8. Steven Spielberg r. 1946

    Ameriški filmski režiser in producent filmov, kot so Žrelo, E.T., Jurski park in Schindlerjev seznam.

    Ključni trenutek Spielberg, 1975: film Žrelo postane prva velika poletna kinouspešnica

    Ø 16,8 točke · omenilo 14/15

  9. Martin Scorsese r. 1942

    Ameriški filmski režiser, ki v filmih, kot sta Taksist in Dobri fantje, obravnava nasilje, krivdo in odrešitev; zavzema se za ohranjanje filmske dediščine.

    Ključni trenutek Scorsese, Cannes 1976: film Taksist prejme zlato palmo

    Ø 14,3 točke · omenilo 12/15

  10. Marlon Brando 1924–2004

    Ameriški igralec, ki je z realistično metodno igro vplival na filmsko igro; znan je po vlogah v filmih Tramvaj Poželenje in Boter.

    Ključni trenutek Brando, Los Angeles 1973: zavrne oskarja za Botra v protest proti obravnavi ameriških staroselcev

    Ø 10,8 točke · omenilo 12/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Meryl Streep r. 1949

    Ameriška igralka, znana po vsestranskosti in obvladovanju naglasov, z rekordnimi 21 nominacijami za oskarja in tremi oskarji.

    Ključni trenutek Streep, Los Angeles 1983: prejme oskarja za glavno vlogo v filmu Sofijina izbira

    Ø 10,2 točke · omenilo 14/15

  2. Sergej Eisenstein 1898–1948

    Sovjetski režiser in teoretik, ki je razvil montažo atrakcij in pokazal, kako rez ustvarja pomen.

    Ključni trenutek Eisenstein, Odesa 1925: posname prizor na stopnišču za »Oklepnico Potemkin«

    Ø 9,4 točke · omenilo 9/15

  3. Francis Ford Coppola r. 1939

    Režiral je filme Boter, Boter II in Apokalipsa zdaj ter prejel več oskarjev in dve zlati palmi.

    Ključni trenutek Coppola, New York 1972: premiera filma Boter

    Ø 6,8 točke · omenilo 8/15

  4. Konstantin Stanislavski 1863–1938

    Ruski gledališki režiser in igralec, ki je razvil sistem igre, iz katerega izhaja filmska »metoda« igranja.

    Ključni trenutek Stanislavski, Moskva 1898: soustanovi Moskovsko umetniško gledališče

    Ø 6,0 točke · omenilo 9/15

  5. Jean-Luc Godard 1930–2022

    Francoski filmski režiser, osrednja osebnost novega vala, ki je z nekonvencionalno montažo in pripovedjo spremenil filmski jezik.

    Ključni trenutek Godard, Pariz 1960: premiera filma Do zadnjega diha

    Ø 6,0 točke · omenilo 6/15

  6. Martha Graham 1894–1991

    Ameriška plesalka in koreografinja, ena od utemeljiteljic sodobnega plesa, ki je razvila Grahamovo tehniko, temelječo na krčenju in sproščanju telesa.

    Ključni trenutek Graham, New York 1926: ustanovi svojo plesno skupino

    Ø 5,4 točke · omenilo 13/15

  7. Buster Keaton 1895–1966

    Komik in režiser nemega filma, znan po nepremičnem obrazu in nevarnih fizičnih vragolijah, ki jih je izvajal sam.

    Ključni trenutek Keaton, 1926: izide nemi film The General, ki ga je sorežiral in v njem igral

    Ø 5,3 točke · omenilo 8/15

  8. Katharine Hepburn 1907–2003

    Ameriška igralka, ki je v več kot šestdesetletni karieri prejela štiri oskarje za glavno žensko vlogo, kar je rekord.

    Ključni trenutek Hepburn, 1934: prejme prvega oskarja za vlogo v filmu Morning Glory

    Ø 4,9 točke · omenilo 8/15

  9. Laurence Olivier 1907–1989

    Angleški gledališki in filmski igralec ter režiser, znan po Shakespearovih vlogah; bil je prvi direktor britanskega Narodnega gledališča.

    Ključni trenutek Olivier, Hollywood 1949: njegov Hamlet prejme oskarja za najboljši film, on pa za glavno moško vlogo

    Ø 4,7 točke · omenilo 6/15

  10. Hajao Mijazaki r. 1941

    Japonski režiser animiranih filmov in soustanovitelj studia Ghibli, avtor filmov, kot sta Moj sosed Totoro in Čudežno potovanje.

    Ključni trenutek Mijazaki, Hollywood 2003: Čudežno potovanje prejme oskarja za najboljši animirani celovečerec

    Ø 4,5 točke · omenilo 10/15

  11. Billy Wilder 1906–2002

    Rojen v Avstro-Ogrski, je v Hollywoodu kot scenarist in režiser ustvaril filme, kot so Sunset Boulevard, Some Like It Hot in The Apartment.

    Ključni trenutek Wilder, Santa Monica 1961: za film The Apartment prejme tri oskarje (film, režija, scenarij)

    Ø 4,3 točke · omenilo 4/15

  12. Satyajit Ray 1921–1992

    Indijski režiser, čigar realistična trilogija o Apuju je indijski umetniški film uveljavila v svetu.

    Ključni trenutek Ray, Cannes 1956: »Pather Panchali« dobi nagrado za najboljši človeški dokument

    Ø 3,9 točke · omenilo 6/15

  13. John Ford 1894–1973

    Ameriški filmski režiser, znan po vesternih, kot sta Stagecoach in The Searchers; kot edini je prejel štiri oskarje za režijo.

    Ključni trenutek Ford, 1939: izide vestern Stagecoach, njegov prvi film, posnet v Monument Valleyju

    Ø 3,6 točke · omenilo 3/15

  14. François Truffaut 1932–1984

    Francoski režiser in filmski kritik, eden od utemeljiteljev novega vala, avtor filmov 400 udarcev, Jules in Jim ter Ameriška noč.

    Ključni trenutek Truffaut, Cannes 1959: za film 400 udarcev prejme nagrado za režijo

    Ø 3,0 točke · omenilo 4/15

  15. Marilyn Monroe 1926–1962

    Ameriška filmska igralka in pevka, osrednja hollywoodska zvezda 50. let, med drugim v filmu Nekateri so za vroče.

    Ključni trenutek Monroe, New York 1962: v dvorani Madison Square Garden zapoje Happy Birthday predsedniku Kennedyju

    Ø 2,9 točke · omenilo 4/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. Louis Lumière 1864–1948

    Z bratom Augustom in sodelavci je razvil praktičen kinematografski sistem ter organiziral projekcije in snemanje po svetu, kar je pospešilo širjenje filma.

    Ključno delo kinematograf in pariške projekcije, 1895

  2. Joan Ganz Cooney 1929–

    S soustvarjalci je vzpostavila raziskovalno zasnovano predšolsko televizijo, ki je povezala učni program, zabavo in širok dostop do zgodnjega učenja.

    Ključno delo Sesame Street (Sezamova ulica), 1969

  3. David Attenborough 1926–

    S pisanjem, vodenjem in soustvarjanjem naravoslovnih serij je razširil javno poznavanje evolucije in biotske raznovrstnosti ter oblikoval vzor poljudnoznanstvene televizije.

    Ključno delo Life on Earth, 1979

  4. Dadasaheb Phalke 1870–1944

    Z organiziranjem filmske produkcije in usposabljanjem sodelavcev je postavil pomemben zgodnji zgled domačega indijskega igranega filma.

    Ključno delo Raja Harishchandra, 1913

  5. Marius Petipa 1818–1910

    S sodelavci je izoblikoval strukture celovečernega klasičnega baleta in repertoar, ki ga baletne ustanove še vedno izvajajo in poučujejo.

    Ključno delo Trnuljčica, 1890

  6. Georges Méliès 1861–1938

    Filmske trike, scenografijo in montažo je povezal v fantazijsko pripoved ter pokazal možnosti uprizarjanja svetov, ki jih kamera sama ni mogla posneti.

    Ključno delo Le Voyage dans la Lune (Potovanje na Luno), 1902

  7. Agripina Vaganova 1879–1951

    Iz starejših baletnih tradicij je oblikovala sistematičen učni pristop, ki povezuje delo celotnega telesa in ostaja podlaga številnih baletnih šol.

    Ključno delo Osnove klasičnega plesa, 1934

  8. Jim Henson 1936–1990

    S sodelavci je razvil izrazni jezik lutkovne igre za televizijsko kamero ter like in postopke, uporabne v izobraževalnih in zabavnih oddajah.

    Ključno delo The Muppet Show, 1976

  9. Rudolf Laban 1879–1958

    S sodelavci je razvil analizo in zapis gibanja, ki omogočata prenos koreografij ter sistematično poučevanje in raziskovanje gibanja.

    Ključno delo Labanova kinetografija, 1928

  10. Sergej Djagiljev 1872–1929

    Kot producent je povezoval koreografe, skladatelje in vizualne umetnike v Ruskih baletih ter ustvaril vpliven prostor za sodelovanje pri modernem odrskem izrazu.

    Ključno delo Ballets Russes (Ruski baleti), 1909

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. Konstantin Stanislavski 1863–1938 s seznama popularnosti

    Ruski gledališki režiser in igralec, ki je razvil sistem igre, iz katerega izhaja filmska »metoda« igranja.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  2. Joan Ganz Cooney 1929– iz doprinosa

    S soustvarjalci je vzpostavila raziskovalno zasnovano predšolsko televizijo, ki je povezala učni program, zabavo in širok dostop do zgodnjega učenja.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  3. Louis Lumière 1864–1948 iz doprinosa

    Z bratom Augustom in sodelavci je razvil praktičen kinematografski sistem ter organiziral projekcije in snemanje po svetu, kar je pospešilo širjenje filma.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  4. Charlie Chaplin 1889–1977 s seznama popularnosti

    Britanski igralec, režiser in skladatelj, čigar lik Potepuha je postal svetovni simbol nemega filma.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  5. Sergej Eisenstein 1898–1948 s seznama popularnosti

    Sovjetski režiser in teoretik, ki je razvil montažo atrakcij in pokazal, kako rez ustvarja pomen.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. David Attenborough 1926– iz doprinosa

    S pisanjem, vodenjem in soustvarjanjem naravoslovnih serij je razširil javno poznavanje evolucije in biotske raznovrstnosti ter oblikoval vzor poljudnoznanstvene televizije.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  7. Georges Méliès 1861–1938 iz doprinosa

    Filmske trike, scenografijo in montažo je povezal v fantazijsko pripoved ter pokazal možnosti uprizarjanja svetov, ki jih kamera sama ni mogla posneti.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Akira Kurosawa 1910–1998 s seznama popularnosti

    Japonski režiser, čigar filmi, kot sta »Rašomon« in »Sedem samurajev«, so vplivali na filmsko pripoved po svetu.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  9. Jim Henson 1936–1990 iz doprinosa

    S sodelavci je razvil izrazni jezik lutkovne igre za televizijsko kamero ter like in postopke, uporabne v izobraževalnih in zabavnih oddajah.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 5,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  10. Dadasaheb Phalke 1870–1944 iz doprinosa

    Z organiziranjem filmske produkcije in usposabljanjem sodelavcev je postavil pomemben zgodnji zgled domačega indijskega igranega filma.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  11. Alfred Hitchcock 1899–1980 s seznama popularnosti

    Britansko-ameriški režiser, ki je suspenz z montažo in kadriranjem razvil v natančno filmsko tehniko.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  12. Rudolf Laban 1879–1958 iz doprinosa

    S sodelavci je razvil analizo in zapis gibanja, ki omogočata prenos koreografij ter sistematično poučevanje in raziskovanje gibanja.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  13. Agripina Vaganova 1879–1951 iz doprinosa

    Iz starejših baletnih tradicij je oblikovala sistematičen učni pristop, ki povezuje delo celotnega telesa in ostaja podlaga številnih baletnih šol.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 5,0 · trajnost 5,0

  14. Marius Petipa 1818–1910 iz doprinosa

    S sodelavci je izoblikoval strukture celovečernega klasičnega baleta in repertoar, ki ga baletne ustanove še vedno izvajajo in poučujejo.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  15. Martha Graham 1894–1991 s seznama popularnosti

    Ameriška plesalka in koreografinja, ena od utemeljiteljic sodobnega plesa, ki je razvila Grahamovo tehniko, temelječo na krčenju in sproščanju telesa.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  16. Sergej Djagiljev 1872–1929 iz doprinosa

    Kot producent je povezoval koreografe, skladatelje in vizualne umetnike v Ruskih baletih ter ustvaril vpliven prostor za sodelovanje pri modernem odrskem izrazu.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  17. Steven Spielberg r. 1946 s seznama popularnosti

    Ameriški filmski režiser in producent filmov, kot so Žrelo, E.T., Jurski park in Schindlerjev seznam.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  18. Satyajit Ray 1921–1992 s seznama popularnosti

    Indijski režiser, čigar realistična trilogija o Apuju je indijski umetniški film uveljavila v svetu.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  19. Orson Welles 1915–1985 s seznama popularnosti

    Ameriški režiser in igralec, ki je v prvencu »Državljan Kane« povezal globinsko ostrino in nelinearno pripoved.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  20. Jean-Luc Godard 1930–2022 s seznama popularnosti

    Francoski filmski režiser, osrednja osebnost novega vala, ki je z nekonvencionalno montažo in pripovedjo spremenil filmski jezik.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  21. Stanley Kubrick 1928–1999 s seznama popularnosti

    Ameriški režiser, ki je z natančno izdelanimi filmi in tehničnimi novostmi preoblikoval več filmskih žanrov.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  22. John Ford 1894–1973 s seznama popularnosti

    Ameriški filmski režiser, znan po vesternih, kot sta Stagecoach in The Searchers; kot edini je prejel štiri oskarje za režijo.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  23. Buster Keaton 1895–1966 s seznama popularnosti

    Komik in režiser nemega filma, znan po nepremičnem obrazu in nevarnih fizičnih vragolijah, ki jih je izvajal sam.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  24. Billy Wilder 1906–2002 s seznama popularnosti

    Rojen v Avstro-Ogrski, je v Hollywoodu kot scenarist in režiser ustvaril filme, kot so Sunset Boulevard, Some Like It Hot in The Apartment.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  25. Marlon Brando 1924–2004 s seznama popularnosti

    Ameriški igralec, ki je z realistično metodno igro vplival na filmsko igro; znan je po vlogah v filmih Tramvaj Poželenje in Boter.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  26. Hajao Mijazaki r. 1941 s seznama popularnosti

    Japonski režiser animiranih filmov in soustanovitelj studia Ghibli, avtor filmov, kot sta Moj sosed Totoro in Čudežno potovanje.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  27. Martin Scorsese r. 1942 s seznama popularnosti

    Ameriški filmski režiser, ki v filmih, kot sta Taksist in Dobri fantje, obravnava nasilje, krivdo in odrešitev; zavzema se za ohranjanje filmske dediščine.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  28. Ingmar Bergman 1918–2007 s seznama popularnosti

    Švedski filmski in gledališki režiser, ki je v svojih delih raziskoval vero, smrt in notranje življenje človeka.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  29. Federico Fellini 1920–1993 s seznama popularnosti

    Italijanski filmski režiser, ki je v filmih, kot sta Sladko življenje in 8½, prepletal resničnost, sanje in spomine.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  30. Laurence Olivier 1907–1989 s seznama popularnosti

    Angleški gledališki in filmski igralec ter režiser, znan po Shakespearovih vlogah; bil je prvi direktor britanskega Narodnega gledališča.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  31. Francis Ford Coppola r. 1939 s seznama popularnosti

    Režiral je filme Boter, Boter II in Apokalipsa zdaj ter prejel več oskarjev in dve zlati palmi.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  32. François Truffaut 1932–1984 s seznama popularnosti

    Francoski režiser in filmski kritik, eden od utemeljiteljev novega vala, avtor filmov 400 udarcev, Jules in Jim ter Ameriška noč.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  33. Meryl Streep r. 1949 s seznama popularnosti

    Ameriška igralka, znana po vsestranskosti in obvladovanju naglasov, z rekordnimi 21 nominacijami za oskarja in tremi oskarji.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  34. Katharine Hepburn 1907–2003 s seznama popularnosti

    Ameriška igralka, ki je v več kot šestdesetletni karieri prejela štiri oskarje za glavno žensko vlogo, kar je rekord.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  35. Marilyn Monroe 1926–1962 s seznama popularnosti

    Ameriška filmska igralka in pevka, osrednja hollywoodska zvezda 50. let, med drugim v filmu Nekateri so za vroče.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 2,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

20 · Področje

Športniki in miselne igre

Vse športne panoge in njihovi utemeljitelji, šah, go in druge miselne igre.

Modeli so predlagali 80 različnih oseb; tu je prvih 25.

popularnost · 15 modelov

  1. Pelé 1940–2022

    Brazilski nogometaš, edini igralec s tremi naslovi svetovnega prvaka (1958, 1962, 1970).

    Ključni trenutek Pelé, Stockholm 1958: pri 17 letih dva gola v finalu SP

    Ø 24,0 točke · omenilo 15/15

  2. Muhammad Ali 1942–2016

    Ameriški boksar, olimpijski prvak 1960 in trikratni svetovni prvak v težki kategoriji, znan po hitrosti nog.

    Ključni trenutek Ali, Kinšasa 1974: s taktiko »rope-a-dope« premaga Foremana

    Ø 22,9 točke · omenilo 15/15

  3. Michael Jordan r. 1963

    Ameriški košarkar, ki je z ekipo Chicago Bulls osvojil šest naslovov lige NBA in bil šestkrat MVP finala.

    Ključni trenutek Jordan, Salt Lake City 1998: zmagoviti met za šesti naslov lige NBA

    Ø 22,0 točke · omenilo 15/15

  4. Diego Maradona 1960–2020

    Argentinski nogometaš, ki je kot kapetan leta 1986 Argentino vodil do naslova svetovnega prvaka in z Napolijem osvojil italijansko prvenstvo.

    Ključni trenutek Maradona, Ciudad de México 1986: v četrtfinalu proti Angliji doseže gol »Božja roka« in »gol stoletja«

    Ø 18,5 točke · omenilo 13/15

  5. Usain Bolt r. 1986

    Jamajški šprinter, svetovni rekorder na 100 m (9,58 s) in 200 m (19,19 s) ter osemkratni olimpijski prvak.

    Ključni trenutek Bolt, Berlin 2009: svetovni rekord 9,58 s v teku na 100 m

    Ø 18,1 točke · omenilo 15/15

  6. Serena Williams r. 1981

    Ameriška tenisačica s 23 posamičnimi naslovi na turnirjih za grand slam, kar je rekord odprte dobe.

    Ključni trenutek Williams, New York 1999: prvi naslov za grand slam na OP ZDA

    Ø 15,1 točke · omenilo 14/15

  7. Lionel Messi r. 1987

    Argentinski nogometaš, osemkratni dobitnik zlate žoge in z Argentino svetovni prvak 2022.

    Ključni trenutek Messi, Lusail 2022: dva gola v finalu SP in naslov svetovnega prvaka

    Ø 14,9 točke · omenilo 13/15

  8. Roger Federer r. 1981

    Švicarski tenisač, ki je osvojil 20 turnirjev za grand slam, od tega osem v Wimbledonu, in 237 zaporednih tednov vodil na svetovni lestvici.

    Ključni trenutek Federer, Wimbledon 2003: osvoji svoj prvi turnir za grand slam

    Ø 14,0 točke · omenilo 14/15

  9. Jesse Owens 1913–1980

    Ameriški atlet, ki je s štirimi zlatimi medaljami na OI 1936 v Berlinu spodkopal nacistično rasno propagando.

    Ključni trenutek Owens, Ann Arbor 1935: v 45 minutah trije svetovni rekordi in izenačen četrti

    Ø 14,0 točke · omenilo 13/15

  10. Michael Phelps r. 1985

    Ameriški plavalec z 28 olimpijskimi medaljami, od tega 23 zlatimi, kar je olimpijski rekord.

    Ključni trenutek Phelps, Peking 2008: osem zlatih medalj na enih olimpijskih igrah

    Ø 13,5 točke · omenilo 14/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Babe Ruth 1895–1948

    Ameriški igralec bejzbola, ki je z udarci home run spremenil igro; njegovih 714 home runov v karieri je bilo desetletja rekord.

    Ključni trenutek Ruth, New York 1927: v eni sezoni doseže rekordnih 60 home runov

    Ø 10,0 točke · omenilo 9/15

  2. Wayne Gretzky r. 1961

    Kanadski hokejist, ki ima rekorda lige NHL po točkah (2857) in podajah (1963) v rednem delu sezone.

    Ključni trenutek Gretzky, Edmonton 1981: 50 golov v prvih 39 tekmah sezone

    Ø 9,7 točke · omenilo 11/15

  3. Cristiano Ronaldo r. 1985

    Portugalski nogometaš, petkratni dobitnik zlate žoge in najboljši strelec v zgodovini lige prvakov ter moškega reprezentančnega nogometa.

    Ključni trenutek Ronaldo, Saint-Denis 2016: s Portugalsko osvoji evropsko prvenstvo

    Ø 9,2 točke · omenilo 8/15

  4. Gari Kasparov r. 1963

    Šahist, ki je bil svetovni prvak od leta 1985 do 2000 in dolgo prvi na svetovni lestvici; leta 1997 je izgubil dvoboj z računalnikom Deep Blue.

    Ključni trenutek Kasparov, Moskva 1985: premaga Karpova in postane svetovni prvak

    Ø 8,1 točke · omenilo 14/15

  5. Jackie Robinson 1919–1972

    Kot prvi temnopolti igralec v sodobni ligi MLB je prebil rasno pregrado v ameriškem profesionalnem baseballu.

    Ključni trenutek Robinson, Brooklyn 1947: prvič nastopi za Brooklyn Dodgers

    Ø 7,9 točke · omenilo 8/15

  6. Bobby Fischer 1943–2008

    Ameriški šahovski velemojster in svetovni prvak 1972–1975, ki je izumil tudi šahovsko uro s časovnim dodatkom in šah 960.

    Ključni trenutek Fischer, Reykjavik 1972: premaga Borisa Spaskega in postane svetovni prvak

    Ø 7,3 točke · omenilo 13/15

  7. Carl Lewis r. 1961

    Ameriški atlet, ki je v šprintu in skoku v daljino osvojil devet olimpijskih zlatih medalj.

    Ključni trenutek Lewis, Los Angeles 1984: osvoji štiri olimpijske zlate medalje, kot Jesse Owens leta 1936

    Ø 7,1 točke · omenilo 9/15

  8. Tiger Woods r. 1975

    Ameriški golfist, ki je osvojil 15 velikih turnirjev (majorjev) in 82 turnirjev serije PGA Tour, s čimer je izenačil rekord Sama Sneada.

    Ključni trenutek Woods, Augusta 1997: pri 21 letih z 12 udarci prednosti osvoji turnir Masters

    Ø 6,5 točke · omenilo 10/15

  9. Magnus Carlsen r. 1990

    Norveški šahist, svetovni prvak v klasičnem šahu v letih 2013–2023, ki je dosegel rekordni rating Elo 2882.

    Ključni trenutek Carlsen, Čenaj 2013: premaga Viswanathana Ananda in postane svetovni prvak

    Ø 6,3 točke · omenilo 12/15

  10. Nadia Comăneci r. 1961

    Romunska telovadka, ki je na olimpijskih igrah 1976 kot prva prejela popolno oceno 10 in osvojila tri zlate medalje.

    Ključni trenutek Comăneci, Montreal 1976: kot prva na olimpijskih igrah prejme oceno 10

    Ø 4,8 točke · omenilo 8/15

  11. Rafael Nadal r. 1986

    Španski tenisač, dobitnik 22 turnirjev za grand slam, od tega rekordnih 14 na odprtem prvenstvu Francije.

    Ključni trenutek Nadal, Pariz 2005: ob prvem nastopu osvoji odprto prvenstvo Francije

    Ø 4,7 točke · omenilo 7/15

  12. Simone Biles r. 1997

    Ameriška telovadka z največ medaljami z OI in SP v zgodovini gimnastike; po njej se imenuje več prvin.

    Ključni trenutek Biles, Rio de Janeiro 2016: štiri olimpijske zlate medalje

    Ø 4,1 točke · omenilo 6/15

  13. LeBron James r. 1984

    Košarkar, ki je s klubi Miami Heat, Cleveland Cavaliers in Los Angeles Lakers osvojil štiri naslove prvaka lige NBA.

    Ključni trenutek James, Los Angeles 2023: postane najboljši strelec v zgodovini lige NBA

    Ø 3,7 točke · omenilo 4/15

  14. Jack Nicklaus r. 1940

    Ameriški golfist, ki je osvojil 18 velikih turnirjev, zadnjega pri 46 letih na turnirju Masters 1986, in zasnoval številna igrišča za golf.

    Ključni trenutek Nicklaus, Oakmont 1962: v dodatnem krogu premaga Arnolda Palmerja in osvoji US Open

    Ø 3,3 točke · omenilo 5/15

  15. Sachin Tendulkar r. 1973

    Indijski igralec kriketa, ki je v 24-letni mednarodni karieri kot prvi dosegel sto mednarodnih centurij (vsaj 100 tekov v enem nastopu).

    Ključni trenutek Tendulkar, Mumbaj 2011: z Indijo osvoji svetovno prvenstvo v kriketu

    Ø 2,9 točke · omenilo 4/15

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel (10) doprinos · AI8 LOOP

Ločen izbor po doprinosu človeštvu (AI8 LOOP, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5); slava ni bila merilo, besedila še niso pregledana. Kako je nastal

  1. James Naismith 1861–1939

    Za dvoransko zimsko vadbo je zasnoval košarko s 13 izvirnimi pravili; igra se je hitro razširila in jo danes igrajo po vsem svetu.

    Ključno delo izvirna pravila košarke, Springfield, 1891

  2. Ebenezer Cobb Morley 1831–1924

    Kot pobudnik in prvi tajnik Nogometne zveze je pripravil osnutek enotnih pravil, iz katerih so se razvila pravila nogometa; sooblikovali so jih številni klubi.

    Ključno delo pravila Nogometne zveze (FA), 1863

  3. Džigoro Kano 1860–1938

    Iz tradicij džiu-džica je razvil judo kot sistem telesne vzgoje in tekmovalni šport ter ga povezal s šolsko vzgojo; judo je na olimpijskih igrah debitiral leta 1964.

    Ključno delo ustanovitev Kodokana, 1882

  4. William G. Morgan 1870–1942

    Odbojko je zasnoval kot manj silovito dvoransko igro za odrasle; razširila se je po svetu kot šolski, rekreativni in tekmovalni šport.

    Ključno delo mintonette (odbojka), Holyoke, 1895

  5. Ludwig Guttmann 1899–1980

    V Stoke Mandevillu je šport vključil v rehabilitacijo ljudi s poškodbo hrbtenjače in organiziral igre, iz katerih so izrasle paraolimpijske igre.

    Ključno delo igre v Stoke Mandevillu, 1948

  6. Pierre de Coubertin 1863–1937

    Z ustanovitvijo Mednarodnega olimpijskega komiteja je ob sodelavcih obnovil olimpijske igre kot redno mednarodno tekmovanje; njegovi izključujoči pogledi, zlasti na športnice, omejujejo presojo.

    Ključno delo MOK 1894; olimpijske igre v Atenah, 1896

  7. Eunice Kennedy Shriver 1921–2009

    Ustanovila je Specialno olimpijado, ki je osebam z motnjami v duševnem razvoju odprla organiziran šport in javno vidnost v številnih državah.

    Ključno delo prve igre Specialne olimpijade, Chicago, 1968

  8. Árpád Élő 1903–1992

    Razvil je statistični ratingni sistem za primerjavo moči igralcev, ki ga je prevzel šah, v prilagojenih oblikah pa ga uporabljajo tudi druge igre in športi.

    Ključno delo ratingni sistem, USCF 1960, FIDE 1970

  9. Billie Jean King 1943–

    S soustanovitvijo ženske teniške zveze in zavzemanjem za enake nagrade je razširila profesionalne možnosti športnic in okrepila njihovo zastopanost pri odločanju.

    Ključno delo ustanovitev WTA, 1973

  10. Alice Milliat 1884–1957

    Ustanovila je Mednarodno žensko športno zvezo in Ženske svetovne igre ter s tem pritiskala za sprejem ženske atletike na olimpijske igre leta 1928.

    Ključno delo Ženske svetovne igre, Pariz, 1922

Največ prispevali (35) skupna ocena · GPT Pro + Claude

Vsi na tem seznamu: osebe s seznama popularnosti, iz razdelka o doprinosu in nekaj dodanih. Razvrščeni po povprečju ocen modelov (GPT Pro za vsa področja, Claude za prvih 11 področij; merila 1–5: doseg, življenja, omogočanje, protidejstveno, trajnost). Izvor osebe ni bil znan ocenjevalcema. Kako je nastalo

  1. James Naismith 1861–1939 iz doprinosa

    Za dvoransko zimsko vadbo je zasnoval košarko s 13 izvirnimi pravili; igra se je hitro razširila in jo danes igrajo po vsem svetu.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  2. Ludwig Guttmann 1899–1980 iz doprinosa

    V Stoke Mandevillu je šport vključil v rehabilitacijo ljudi s poškodbo hrbtenjače in organiziral igre, iz katerih so izrasle paraolimpijske igre.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  3. William G. Morgan 1870–1942 iz doprinosa

    Odbojko je zasnoval kot manj silovito dvoransko igro za odrasle; razširila se je po svetu kot šolski, rekreativni in tekmovalni šport.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  4. Eunice Kennedy Shriver 1921–2009 iz doprinosa

    Ustanovila je Specialno olimpijado, ki je osebam z motnjami v duševnem razvoju odprla organiziran šport in javno vidnost v številnih državah.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    doseg 4,0 · življenja 5,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  5. Džigoro Kano 1860–1938 iz doprinosa

    Iz tradicij džiu-džica je razvil judo kot sistem telesne vzgoje in tekmovalni šport ter ga povezal s šolsko vzgojo; judo je na olimpijskih igrah debitiral leta 1964.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  6. Billie Jean King 1943– iz doprinosa

    S soustanovitvijo ženske teniške zveze in zavzemanjem za enake nagrade je razširila profesionalne možnosti športnic in okrepila njihovo zastopanost pri odločanju.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  7. Alice Milliat 1884–1957 iz doprinosa

    Ustanovila je Mednarodno žensko športno zvezo in Ženske svetovne igre ter s tem pritiskala za sprejem ženske atletike na olimpijske igre leta 1928.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 4,0 · trajnost 5,0

  8. Ebenezer Cobb Morley 1831–1924 iz doprinosa

    Kot pobudnik in prvi tajnik Nogometne zveze je pripravil osnutek enotnih pravil, iz katerih so se razvila pravila nogometa; sooblikovali so jih številni klubi.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    doseg 5,0 · življenja 4,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 5,0

  9. Pierre de Coubertin 1863–1937 iz doprinosa

    Z ustanovitvijo Mednarodnega olimpijskega komiteja je ob sodelavcih obnovil olimpijske igre kot redno mednarodno tekmovanje; njegovi izključujoči pogledi, zlasti na športnice, omejujejo presojo.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  10. Jackie Robinson 1919–1972 s seznama popularnosti

    Kot prvi temnopolti igralec v sodobni ligi MLB je prebil rasno pregrado v ameriškem profesionalnem baseballu.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    doseg 4,0 · življenja 4,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  11. Árpád Élő 1903–1992 iz doprinosa

    Razvil je statistični ratingni sistem za primerjavo moči igralcev, ki ga je prevzel šah, v prilagojenih oblikah pa ga uporabljajo tudi druge igre in športi.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 5,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  12. Pelé 1940–2022 s seznama popularnosti

    Brazilski nogometaš, edini igralec s tremi naslovi svetovnega prvaka (1958, 1962, 1970).

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  13. Bobby Fischer 1943–2008 s seznama popularnosti

    Ameriški šahovski velemojster in svetovni prvak 1972–1975, ki je izumil tudi šahovsko uro s časovnim dodatkom in šah 960.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  14. Muhammad Ali 1942–2016 s seznama popularnosti

    Ameriški boksar, olimpijski prvak 1960 in trikratni svetovni prvak v težki kategoriji, znan po hitrosti nog.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  15. Gari Kasparov r. 1963 s seznama popularnosti

    Šahist, ki je bil svetovni prvak od leta 1985 do 2000 in dolgo prvi na svetovni lestvici; leta 1997 je izgubil dvoboj z računalnikom Deep Blue.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  16. Serena Williams r. 1981 s seznama popularnosti

    Ameriška tenisačica s 23 posamičnimi naslovi na turnirjih za grand slam, kar je rekord odprte dobe.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  17. Babe Ruth 1895–1948 s seznama popularnosti

    Ameriški igralec bejzbola, ki je z udarci home run spremenil igro; njegovih 714 home runov v karieri je bilo desetletja rekord.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 4,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 5,0

  18. Michael Jordan r. 1963 s seznama popularnosti

    Ameriški košarkar, ki je z ekipo Chicago Bulls osvojil šest naslovov lige NBA in bil šestkrat MVP finala.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  19. Tiger Woods r. 1975 s seznama popularnosti

    Ameriški golfist, ki je osvojil 15 velikih turnirjev (majorjev) in 82 turnirjev serije PGA Tour, s čimer je izenačil rekord Sama Sneada.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    doseg 5,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  20. Wayne Gretzky r. 1961 s seznama popularnosti

    Kanadski hokejist, ki ima rekorda lige NHL po točkah (2857) in podajah (1963) v rednem delu sezone.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 3,0 · trajnost 4,0

  21. Michael Phelps r. 1985 s seznama popularnosti

    Ameriški plavalec z 28 olimpijskimi medaljami, od tega 23 zlatimi, kar je olimpijski rekord.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  22. Simone Biles r. 1997 s seznama popularnosti

    Ameriška telovadka z največ medaljami z OI in SP v zgodovini gimnastike; po njej se imenuje več prvin.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  23. Sachin Tendulkar r. 1973 s seznama popularnosti

    Indijski igralec kriketa, ki je v 24-letni mednarodni karieri kot prvi dosegel sto mednarodnih centurij (vsaj 100 tekov v enem nastopu).

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  24. Roger Federer r. 1981 s seznama popularnosti

    Švicarski tenisač, ki je osvojil 20 turnirjev za grand slam, od tega osem v Wimbledonu, in 237 zaporednih tednov vodil na svetovni lestvici.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  25. Rafael Nadal r. 1986 s seznama popularnosti

    Španski tenisač, dobitnik 22 turnirjev za grand slam, od tega rekordnih 14 na odprtem prvenstvu Francije.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  26. Magnus Carlsen r. 1990 s seznama popularnosti

    Norveški šahist, svetovni prvak v klasičnem šahu v letih 2013–2023, ki je dosegel rekordni rating Elo 2882.

    Ø mesto 26,0 · GPT 26

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  27. Nadia Comăneci r. 1961 s seznama popularnosti

    Romunska telovadka, ki je na olimpijskih igrah 1976 kot prva prejela popolno oceno 10 in osvojila tri zlate medalje.

    Ø mesto 27,0 · GPT 27

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  28. Jack Nicklaus r. 1940 s seznama popularnosti

    Ameriški golfist, ki je osvojil 18 velikih turnirjev, zadnjega pri 46 letih na turnirju Masters 1986, in zasnoval številna igrišča za golf.

    Ø mesto 28,0 · GPT 28

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  29. Jesse Owens 1913–1980 s seznama popularnosti

    Ameriški atlet, ki je s štirimi zlatimi medaljami na OI 1936 v Berlinu spodkopal nacistično rasno propagando.

    Ø mesto 29,0 · GPT 29

    doseg 4,0 · življenja 3,0 · omogočanje 2,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  30. Carl Lewis r. 1961 s seznama popularnosti

    Ameriški atlet, ki je v šprintu in skoku v daljino osvojil devet olimpijskih zlatih medalj.

    Ø mesto 30,0 · GPT 30

    doseg 4,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 2,0 · trajnost 4,0

  31. Lionel Messi r. 1987 s seznama popularnosti

    Argentinski nogometaš, osemkratni dobitnik zlate žoge in z Argentino svetovni prvak 2022.

    Ø mesto 31,0 · GPT 31

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 1,0 · trajnost 4,0

  32. Diego Maradona 1960–2020 s seznama popularnosti

    Argentinski nogometaš, ki je kot kapetan leta 1986 Argentino vodil do naslova svetovnega prvaka in z Napolijem osvojil italijansko prvenstvo.

    Ø mesto 32,0 · GPT 32

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 1,0 · trajnost 4,0

  33. LeBron James r. 1984 s seznama popularnosti

    Košarkar, ki je s klubi Miami Heat, Cleveland Cavaliers in Los Angeles Lakers osvojil štiri naslove prvaka lige NBA.

    Ø mesto 33,0 · GPT 33

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 3,0 · protidejstveno 1,0 · trajnost 3,0

  34. Cristiano Ronaldo r. 1985 s seznama popularnosti

    Portugalski nogometaš, petkratni dobitnik zlate žoge in najboljši strelec v zgodovini lige prvakov ter moškega reprezentančnega nogometa.

    Ø mesto 34,0 · GPT 34

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 2,0 · protidejstveno 1,0 · trajnost 3,0

  35. Usain Bolt r. 1986 s seznama popularnosti

    Jamajški šprinter, svetovni rekorder na 100 m (9,58 s) in 200 m (19,19 s) ter osemkratni olimpijski prvak.

    Ø mesto 35,0 · GPT 35

    doseg 5,0 · življenja 2,0 · omogočanje 2,0 · protidejstveno 1,0 · trajnost 3,0

21 · Posebno področje

Zloglasni

Tirani, množični morilci in povzročitelji največjega trpljenja.

To ni lestvica časti, temveč opomin na največje zlo, ki so ga ljudje prizadejali ljudem. Vrstni red sledi obsegu povzročene škode in trpljenja po mnenju modelov.

DeepSeek je ta seznam dal šele po navodilu, naj izpusti kitajske osebe, zato se pri kitajskih osebah na tem seznamu ne šteje (N = 14).

Modeli so predlagali 78 različnih oseb; tu je prvih 25.

  1. Adolf Hitler 1889–1945

    Nacistični diktator Nemčije (1933–1945), ki je sprožil drugo svetovno vojno v Evropi in vodil holokavst, v katerem je bilo umorjenih okoli šest milijonov Judov.

    Ključni trenutek Hitler, 1939: z napadom na Poljsko sproži drugo svetovno vojno v Evropi

    Ø 23,7 točke · omenilo 15/15

  2. Josif Stalin 1878–1953

    Sovjetski diktator, pod čigar vladavino so prisilna kolektivizacija, lakota, veliki teror, gulag in deportacije narodov zahtevali milijone življenj.

    Ključni trenutek Stalin, Moskva 1936: s prvim moskovskim procesom se začne veliki teror

    Ø 21,2 točke · omenilo 14/15

  3. Pol Pot 1925–1998

    Voditelj Rdečih Kmerov, katerih režim je v Kambodži 1975–1979 s prisilnimi izselitvami, prisilnim delom, lakoto in usmrtitvami povzročil smrt ok. 1,5–2 milijona ljudi.

    Ključni trenutek Pol Pot, Pnom Pen 1975: Rdeči Kmeri zavzamejo mesto in prisilno izselijo njegove prebivalce

    Ø 20,6 točke · omenilo 15/15

  4. Mao Zedong 1893–1976

    Ustanovitelj Ljudske republike Kitajske, čigar politika, zlasti veliki skok naprej in kulturna revolucija, je povzročila smrt več deset milijonov ljudi.

    Ključni trenutek Mao, 1958: sproži veliki skok naprej, ki vodi v lakoto z več deset milijoni mrtvih

    Ø 20,2 točke · omenilo 14/14

  5. Leopold II. Belgijski 1835–1909

    Kot zasebni lastnik Svobodne države Kongo je uvedel sistem prisilnega dela za kavčuk, ki je z nasiljem, lakoto in boleznimi povzročil množične smrti.

    Ključni trenutek Leopold II., 1885: postane zasebni vladar Svobodne države Kongo

    Ø 18,7 točke · omenilo 14/15

  6. Džingis Kan ok. 1162–1227

    Mongolski vladar, čigar osvajalni pohodi so z množičnimi poboji in uničenjem mest po ocenah zahtevali več milijonov življenj.

    Ključni trenutek Džingis Kan, Horezm 1219–1221: mongolska vojska uniči Horezmijsko cesarstvo in njegova mesta

    Ø 17,3 točke · omenilo 12/15

  7. Hideki Todžo 1884–1948

    Japonski general in predsednik vlade 1941–1944, ki je odobril napad na Pearl Harbor; pod njegovim vodstvom je japonska vojska zagrešila množične vojne zločine.

    Ključni trenutek Todžo, Tokio 1948: mednarodno vojaško sodišče ga zaradi vojnih zločinov obsodi na smrt

    Ø 14,8 točke · omenilo 13/15

  8. Idi Amin ok. 1925–2003

    Ugandski vojaški diktator (1971–1979), pod čigar vladavino je bilo po ocenah ubitih od 100.000 do 500.000 ljudi.

    Ključni trenutek Amin, Uganda 1972: ukaže izgon azijske manjšine iz države

    Ø 13,5 točke · omenilo 15/15

  9. Sadam Husein 1937–2006

    Iraški diktator (1979–2003), ki je napadel Iran in Kuvajt ter dal pobijati Kurde in politične nasprotnike, tudi s kemičnim orožjem.

    Ključni trenutek Husein, Halabdža 1988: iraška vojska s kemičnim orožjem napade kurdsko mesto in ubije več tisoč civilistov

    Ø 13,4 točke · omenilo 14/15

  10. Kim Il Sung 1912–1994

    Ustanovitelj Severne Koreje, ki je z napadom na Južno Korejo sprožil korejsko vojno in vzpostavil totalitarno dinastično diktaturo s taborišči za politične zapornike.

    Ključni trenutek Kim Il Sung, 1950: z napadom na Južno Korejo sproži korejsko vojno

    Ø 13,1 točke · omenilo 13/15

Pokaži še 11.–25. mesto
  1. Timur Lenk 1336–1405

    Turško-mongolski osvajalec, ki je na pohodih od Indije do Anatolije pustošil mesta in množično pobijal prebivalstvo, npr. v Delhiju in Bagdadu.

    Ključni trenutek Timur, Delhi 1398: zavzame in opustoši mesto ter pobije velik del prebivalcev

    Ø 11,9 točke · omenilo 11/15

  2. Ivan Grozni 1530–1584

    Prvi ruski car, ki je z opričnino uvedel teror nad plemstvom in prebivalstvom, vključno s pokolom v Novgorodu, in leta 1581 smrtno ranil lastnega sina.

    Ključni trenutek Ivan Grozni, Novgorod 1570: opričniki pobijejo na tisoče prebivalcev mesta

    Ø 11,1 točke · omenilo 11/15

  3. Benito Mussolini 1883–1945

    Ustanovitelj fašizma, ki je kot vodja Italije (1922–1943) uvedel diktaturo, napadel Etiopijo in kot Hitlerjev zaveznik vodil Italijo v drugo svetovno vojno.

    Ključni trenutek Mussolini, Rim 1922: po pohodu na Rim postane predsednik vlade

    Ø 7,9 točke · omenilo 10/15

  4. Atila ok. 406–453

    Vladar Hunov, ki je s pohodi pustošil po Balkanu, Galiji in severni Italiji, leta 452 razdejal Oglej in izsiljeval davek od Vzhodnega rimskega cesarstva.

    Ključni trenutek Atila, Katalaunska polja 451: rimsko-vizigotska vojska ustavi njegov vdor v Galijo

    Ø 7,7 točke · omenilo 8/15

  5. Heinrich Himmler 1900–1945

    Vodja SS in nemške policije, ki je organiziral sistem koncentracijskih in uničevalnih taborišč ter bil eden glavnih izvajalcev holokavsta.

    Ključni trenutek Himmler, Dachau 1933: kot šef münchenske policije odpre koncentracijsko taborišče Dachau

    Ø 7,3 točke · omenilo 8/15

  6. Slobodan Milošević 1941–2006

    Srbski in jugoslovanski predsednik, čigar nacionalistična politika je prispevala k vojnam ob razpadu Jugoslavije; umrl je med sojenjem za vojne zločine v Haagu.

    Ključni trenutek Milošević, Kosovo Polje 1987: nagovor kosovskim Srbom sproži njegov nacionalistični vzpon na oblast

    Ø 6,8 točke · omenilo 11/15

  7. Mengistu Haile Mariam r. 1937

    Kot vodja vojaške hunte Derg je vladal Etiopiji 1977–1991; z rdečim terorjem je dal pobiti več deset tisoč ljudi in bil v odsotnosti obsojen zaradi genocida.

    Ključni trenutek Mengistu, Adis Abeba 1977: razglasi rdeči teror proti nasprotnikom režima

    Ø 6,3 točke · omenilo 9/15

  8. Radovan Karadžić r. 1945

    Politični voditelj bosanskih Srbov med vojno v BiH, ki ga je mednarodno sodišče obsodilo zaradi genocida v Srebrenici, obleganja Sarajeva in drugih zločinov.

    Ključni trenutek Karadžić, Haag 2016: mednarodno sodišče ga obsodi zaradi genocida v Srebrenici in drugih zločinov

    Ø 5,6 točke · omenilo 9/15

  9. Kim Džong Il 1941–2011

    Diktator Severne Koreje 1994–2011, ki je vzdrževal taborišča za politične zapornike; med lakoto v 90. letih je umrlo več sto tisoč ljudi.

    Ključni trenutek Kim, Severna Koreja 2006: država izvede prvi jedrski poskus

    Ø 4,6 točke · omenilo 7/15

  10. Reinhard Heydrich 1904–1942

    Visoki poveljnik SS in vodja Glavnega urada za varnost rajha, ki je organiziral pobijanje Judov z enotami Einsatzgruppen in načrtovanje holokavsta.

    Ključni trenutek Heydrich, Berlin 1942: vodi konferenco v Wannseeju o izvedbi »dokončne rešitve judovskega vprašanja«

    Ø 4,5 točke · omenilo 6/15

  11. Augusto Pinochet 1915–2006

    Čilski general in diktator v letih 1973–1990, pod čigar režimom so bili tisoči ljudi ubiti ali so izginili, desettisoči pa zaprti in mučeni.

    Ključni trenutek Pinochet, Santiago 1973: z vojaškim udarom strmoglavi vlado Salvadorja Allendeja

    Ø 4,3 točke · omenilo 9/15

  12. Omar al Bašir r. 1944

    Sudanski vojaški vladar 1989–2019; Mednarodno kazensko sodišče ga obtožuje genocida in zločinov proti človečnosti v Darfurju, kjer je umrlo okoli 300.000 ljudi.

    Ključni trenutek Al Bašir, Darfur 2003: vladne sile in milice džandžavid začnejo množične poboje civilistov

    Ø 3,6 točke · omenilo 5/15

  13. Talat paša 1874–1921

    Kot osmanski notranji minister in pozneje veliki vezir je bil glavni organizator armenskega genocida, v katerem je umrlo do 1,5 milijona Armencev.

    Ključni trenutek Talat paša, Carigrad 1915: ukaže aretacije armenskih voditeljev, s katerimi se začne genocid

    Ø 3,6 točke · omenilo 4/15

  14. Vlad III. Drakula ok. 1431–1476

    Vlaški knez, ki je z množičnim nabijanjem na kol ustrahoval nasprotnike in podanike ter povzročil smrt več tisoč ljudi.

    Ključni trenutek Vlad, Târgoviște 1462: osmanska vojska pred njegovo prestolnico naleti na tisoče ujetnikov, nabitih na kole

    Ø 3,4 točke · omenilo 6/15

  15. Ratko Mladić r. 1942

    Poveljnik vojske bosanskih Srbov, ki ga je mednarodno sodišče obsodilo zaradi genocida v Srebrenici, kjer je bilo ubitih okoli 8000 Bošnjakov, in obleganja Sarajeva.

    Ključni trenutek Mladić, Srebrenica 1995: njegove sile po zavzetju mesta pobijejo okoli 8000 bošnjaških moških in dečkov

    Ø 3,3 točke · omenilo 5/15

Razporeditev po obsegu škode (GPT Pro) (25) ocena · GPT Pro

GPT Pro je ocenil vseh 25 po obsegu in trajanju škode, namernosti in trajni škodi (1–5) ter presodil, da je prvih deset upravičeno med najbolj zloglasnimi (nobena pomembna oseba ni manjkala). Zgornji seznam ostaja razvrstitev po mnenju 15 modelov.

  1. Adolf Hitler 1889–1945 s seznama popularnosti

    Nacistični diktator Nemčije (1933–1945), ki je sprožil drugo svetovno vojno v Evropi in vodil holokavst, v katerem je bilo umorjenih okoli šest milijonov Judov.

    Ø mesto 1,0 · GPT 1

    obseg škode 5,0 · trajanje 4,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 5,0

  2. Josif Stalin 1878–1953 s seznama popularnosti

    Sovjetski diktator, pod čigar vladavino so prisilna kolektivizacija, lakota, veliki teror, gulag in deportacije narodov zahtevali milijone življenj.

    Ø mesto 2,0 · GPT 2

    obseg škode 5,0 · trajanje 5,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 5,0

  3. Mao Zedong 1893–1976 s seznama popularnosti

    Ustanovitelj Ljudske republike Kitajske, čigar politika, zlasti veliki skok naprej in kulturna revolucija, je povzročila smrt več deset milijonov ljudi.

    Ø mesto 3,0 · GPT 3

    obseg škode 5,0 · trajanje 5,0 · namernost 4,0 · trajna škoda 5,0

  4. Džingis Kan ok. 1162–1227 s seznama popularnosti

    Mongolski vladar, čigar osvajalni pohodi so z množičnimi poboji in uničenjem mest po ocenah zahtevali več milijonov življenj.

    Ø mesto 4,0 · GPT 4

    obseg škode 5,0 · trajanje 5,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 5,0

  5. Heinrich Himmler 1900–1945 s seznama popularnosti

    Vodja SS in nemške policije, ki je organiziral sistem koncentracijskih in uničevalnih taborišč ter bil eden glavnih izvajalcev holokavsta.

    Ø mesto 5,0 · GPT 5

    obseg škode 5,0 · trajanje 4,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 5,0

  6. Leopold II. Belgijski 1835–1909 s seznama popularnosti

    Kot zasebni lastnik Svobodne države Kongo je uvedel sistem prisilnega dela za kavčuk, ki je z nasiljem, lakoto in boleznimi povzročil množične smrti.

    Ø mesto 6,0 · GPT 6

    obseg škode 5,0 · trajanje 5,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 5,0

  7. Pol Pot 1925–1998 s seznama popularnosti

    Voditelj Rdečih Kmerov, katerih režim je v Kambodži 1975–1979 s prisilnimi izselitvami, prisilnim delom, lakoto in usmrtitvami povzročil smrt ok. 1,5–2 milijona ljudi.

    Ø mesto 7,0 · GPT 7

    obseg škode 4,0 · trajanje 2,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 5,0

  8. Timur Lenk 1336–1405 s seznama popularnosti

    Turško-mongolski osvajalec, ki je na pohodih od Indije do Anatolije pustošil mesta in množično pobijal prebivalstvo, npr. v Delhiju in Bagdadu.

    Ø mesto 8,0 · GPT 8

    obseg škode 5,0 · trajanje 5,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 4,0

  9. Hideki Todžo 1884–1948 s seznama popularnosti

    Japonski general in predsednik vlade 1941–1944, ki je odobril napad na Pearl Harbor; pod njegovim vodstvom je japonska vojska zagrešila množične vojne zločine.

    Ø mesto 9,0 · GPT 9

    obseg škode 5,0 · trajanje 3,0 · namernost 4,0 · trajna škoda 5,0

  10. Reinhard Heydrich 1904–1942 s seznama popularnosti

    Visoki poveljnik SS in vodja Glavnega urada za varnost rajha, ki je organiziral pobijanje Judov z enotami Einsatzgruppen in načrtovanje holokavsta.

    Ø mesto 10,0 · GPT 10

    obseg škode 5,0 · trajanje 3,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 5,0

  11. Talat paša 1874–1921 s seznama popularnosti

    Kot osmanski notranji minister in pozneje veliki vezir je bil glavni organizator armenskega genocida, v katerem je umrlo do 1,5 milijona Armencev.

    Ø mesto 11,0 · GPT 11

    obseg škode 4,0 · trajanje 2,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 5,0

  12. Kim Il Sung 1912–1994 s seznama popularnosti

    Ustanovitelj Severne Koreje, ki je z napadom na Južno Korejo sprožil korejsko vojno in vzpostavil totalitarno dinastično diktaturo s taborišči za politične zapornike.

    Ø mesto 12,0 · GPT 12

    obseg škode 4,0 · trajanje 5,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 5,0

  13. Benito Mussolini 1883–1945 s seznama popularnosti

    Ustanovitelj fašizma, ki je kot vodja Italije (1922–1943) uvedel diktaturo, napadel Etiopijo in kot Hitlerjev zaveznik vodil Italijo v drugo svetovno vojno.

    Ø mesto 13,0 · GPT 13

    obseg škode 4,0 · trajanje 5,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 4,0

  14. Sadam Husein 1937–2006 s seznama popularnosti

    Iraški diktator (1979–2003), ki je napadel Iran in Kuvajt ter dal pobijati Kurde in politične nasprotnike, tudi s kemičnim orožjem.

    Ø mesto 14,0 · GPT 14

    obseg škode 4,0 · trajanje 5,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 4,0

  15. Omar al Bašir r. 1944 s seznama popularnosti

    Sudanski vojaški vladar 1989–2019; Mednarodno kazensko sodišče ga obtožuje genocida in zločinov proti človečnosti v Darfurju, kjer je umrlo okoli 300.000 ljudi.

    Ø mesto 15,0 · GPT 15

    obseg škode 4,0 · trajanje 5,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 5,0

  16. Kim Džong Il 1941–2011 s seznama popularnosti

    Diktator Severne Koreje 1994–2011, ki je vzdrževal taborišča za politične zapornike; med lakoto v 90. letih je umrlo več sto tisoč ljudi.

    Ø mesto 16,0 · GPT 16

    obseg škode 4,0 · trajanje 4,0 · namernost 4,0 · trajna škoda 5,0

  17. Mengistu Haile Mariam r. 1937 s seznama popularnosti

    Kot vodja vojaške hunte Derg je vladal Etiopiji 1977–1991; z rdečim terorjem je dal pobiti več deset tisoč ljudi in bil v odsotnosti obsojen zaradi genocida.

    Ø mesto 17,0 · GPT 17

    obseg škode 4,0 · trajanje 4,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 4,0

  18. Idi Amin ok. 1925–2003 s seznama popularnosti

    Ugandski vojaški diktator (1971–1979), pod čigar vladavino je bilo po ocenah ubitih od 100.000 do 500.000 ljudi.

    Ø mesto 18,0 · GPT 18

    obseg škode 3,0 · trajanje 3,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 4,0

  19. Slobodan Milošević 1941–2006 s seznama popularnosti

    Srbski in jugoslovanski predsednik, čigar nacionalistična politika je prispevala k vojnam ob razpadu Jugoslavije; umrl je med sojenjem za vojne zločine v Haagu.

    Ø mesto 19,0 · GPT 19

    obseg škode 3,0 · trajanje 4,0 · namernost 4,0 · trajna škoda 4,0

  20. Ivan Grozni 1530–1584 s seznama popularnosti

    Prvi ruski car, ki je z opričnino uvedel teror nad plemstvom in prebivalstvom, vključno s pokolom v Novgorodu, in leta 1581 smrtno ranil lastnega sina.

    Ø mesto 20,0 · GPT 20

    obseg škode 3,0 · trajanje 5,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 4,0

  21. Atila ok. 406–453 s seznama popularnosti

    Vladar Hunov, ki je s pohodi pustošil po Balkanu, Galiji in severni Italiji, leta 452 razdejal Oglej in izsiljeval davek od Vzhodnega rimskega cesarstva.

    Ø mesto 21,0 · GPT 21

    obseg škode 3,0 · trajanje 4,0 · namernost 4,0 · trajna škoda 3,0

  22. Radovan Karadžić r. 1945 s seznama popularnosti

    Politični voditelj bosanskih Srbov med vojno v BiH, ki ga je mednarodno sodišče obsodilo zaradi genocida v Srebrenici, obleganja Sarajeva in drugih zločinov.

    Ø mesto 22,0 · GPT 22

    obseg škode 3,0 · trajanje 2,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 4,0

  23. Ratko Mladić r. 1942 s seznama popularnosti

    Poveljnik vojske bosanskih Srbov, ki ga je mednarodno sodišče obsodilo zaradi genocida v Srebrenici, kjer je bilo ubitih okoli 8000 Bošnjakov, in obleganja Sarajeva.

    Ø mesto 23,0 · GPT 23

    obseg škode 3,0 · trajanje 2,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 4,0

  24. Augusto Pinochet 1915–2006 s seznama popularnosti

    Čilski general in diktator v letih 1973–1990, pod čigar režimom so bili tisoči ljudi ubiti ali so izginili, desettisoči pa zaprti in mučeni.

    Ø mesto 24,0 · GPT 24

    obseg škode 2,0 · trajanje 4,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 4,0

  25. Vlad III. Drakula ok. 1431–1476 s seznama popularnosti

    Vlaški knez, ki je z množičnim nabijanjem na kol ustrahoval nasprotnike in podanike ter povzročil smrt več tisoč ljudi.

    Ø mesto 25,0 · GPT 25

    obseg škode 2,0 · trajanje 3,0 · namernost 5,0 · trajna škoda 2,0

Metoda

Kako je seznam nastal

Odgovori so bili zbrani 29. in 30. 10. 2026. Vsak od 15 jezikovnih modelov je odgovarjal v svojem spletnem klepetu z najnižjo nastavitvijo, v enem pogovoru s šestimi sporočili. Prvo je vsebovalo pravila in vsa področja, vsako sporočilo pa je zahtevalo en del seznamov. Pravila: 25 oseb na seznam, vsaka oseba samo enkrat in na področju svojega glavnega prispevka, samo posamezniki. Vrstni red so modeli določali po trajnem vplivu, izvirnosti in dosežkih, pri Zloglasnih pa po obsegu povzročene škode in trpljenja; odgovarjali so iz lastnega znanja, brez spletnega iskanja.

ModelNastavitev
ClaudeHaiku 5.5 Low
ChatGPTGPT-6 Takoj
Gemini3.5 Flash-Lite
GrokFast
MistralFast
Qwen3.8-Omni-Flash Fast
DeepSeekbrez DeepThink
GLM5.3-Flash Low
KimiInstant
MiniMaxM3.1-Flash
Meta AIInstant
Amazon NovaLow
CohereCommand A+ brez Reasoning
Microsoft CopilotHiter odgovor
DolaChat
  1. Po vsakem delu je samodejna kontrola preverila število imen, podvojitve in skupine. Ob napaki je model dobil popravek, naj podvojeno osebo umakne in doda novo; na vsak del sta bila mogoča največ dva popravka.
  2. Točke: mesto r prinese 26 − r točk (1. mesto 25, … 25. mesto 1), neomenjena oseba dobi 0. Upošteva se povprečje čez N modelov: to so modeli, ki so oddali ta del, in vsak drug model, ki je osebo navedel na drugem področju.
  3. Vsak model da osebi največ en rezultat; če jo je navedel dvakrat, šteje prva navedba. Oseba gre na seznam, kjer ima največ točk.
  4. Razvrstitev: točke, nato število modelov, ki so osebo omenili, nato najboljše mesto.
  5. Imena: 2490 različnih zapisov je poenotenih v identitete, tako da različni prepisi in oblike istega imena štejejo kot ena oseba.

Vrstica pod osebo: Ø = povprečne točke (največ 25); omenilo x/N = koliko od N modelov je osebo navedlo na katerem koli seznamu.

Odstopanja

Največ prispevali, a jih seznam ni zajel

Sezname po doprinosu je 30. 10. 2026 pripravilo šest zagonov AI8 LOOP. V vsakem sta dva avtorja, GPT-6.1 in Claude Opus 5.5 z razmišljanjem XHIGH, razpravljala do soglasja; sorodna področja so bila združena v isti zagon. Merila: doseg, življenja in blaginja, omogočanje drugim, protidejstvenost (koliko pozneje bi do dosežka prišlo brez te osebe) in trajnost; slava ni bila merilo. Izključeni so bili vsi, ki so že na tej strani (625 oseb). Vsak LOOP je za vsako področje predlagal 15 oseb (za umetnost in šport po 12); po odstranitvi podvojitev med skupinami je prikazanih prvih 10. Oznaka »≈ negotovo (datacija ali pripis)« pomeni, da sta avtorja datacijo ali pripis dosežka označila kot negotova (55 od 240 zapisov). Besedila so napisali modeli in še niso pregledana; angleški zapis ključnih del je ob gradnji strani prevedel Claude (Opus 5.5).

Največ prispevali (skupna ocena)

Pod vsakim področjem je še zložen razdelek »Največ prispevali«, kjer so skupaj vse osebe tega področja: 25 s seznama popularnosti, 10 iz razdelka o doprinosu in pri filozofih ter pisateljih še štiri osebe, ki so bile že v prvi različici strani (Machiavelli, Hannah Arendt, Sun Zi in Sofoklej). Vsako področje sta 30. in 31. 10. 2026 slepo ocenila ChatGPT Pro (vsa področja) in Claude (prvih 11 področij; nato smo ga zaradi omejitve kvote ustavili): ocenjevalca nista vedela, od kod je oseba. Merila (1–5): doseg, življenja in blaginja, omogočanje drugim, protidejstvenost in trajnost; slava ni bila merilo. Pri prvotni skupni oceni je vrstni red povprečje mest obeh ocenjevalcev, kjer sta ocenila oba, sicer mesto GPT Pro; združil ga je GPT Pro, števila pa je preveril skript. Oznaka »modela se razhajata« pomeni razliko vsaj 10 mest. Pri Zloglasnih je razporeditev po obsegu škode GPT Pro. Besedila so napisali modeli in še niso pregledana.

Izjema R7 — Izumitelji in inženirji: 1. 11. 2026 je področje dobilo novo top 50 presojo GPT po pospeševanju praktičnega razvoja, ki jo je BD potrdil za objavo. Metoda in viri so neposredno pod lestvico; tu ne veljajo prejšnja povprečja mest, oznake razhajanja ali številčne ocene meril.

Kdo je odločil kaj

Naprej

V pripravi

Za igro

Po čigavi poti izumljamo z AI

Isti seznam je strojno berljiv v datoteki people.json. Igra iz njega izbira osebo, po katere poti z AI znova izumljamo. V polju people je 852 zapisov: 13 aliasov (stalni id-ji iz R1), 600 oseb s seznamov popularnosti in 239 oseb s seznamov po doprinosu, vsa področja razen Zloglasnih. Za aliasi so zapisi prepleteni po mestu: najprej vsi s 1. mesta (popularnost, nato doprinos), nato vsi z 2. mesta in tako naprej, zato je na začetku vrh vseh področij. Izbirnik v igri naloži vse zapise. Vsaka oseba ima stalen id, ki se med verzijami seznama ne spreminja, da povezave v igri ostanejo veljavne; osebe iz R1 so svojega obdržale.